Ne več helikopterski, prihajajo starši kosilnice

Zagotovo ste že slišali za helikopterske starše, verjetno jih tudi poznate, prav mogoče ste eden izmed njih. Gre za precej pogost pojav vzgoje sodobnih staršev in je zato tudi dobil svoj izraz. Ta pojmuje pretirano zaščitniški slog starševstva, pri katerem starši nenehno lebdijo nad svojim otrokom, spremljajo vsak njegov korak in skušajo odpraviti vse ovire, težave ali neuspehe, še preden jih otrok sploh izkusi.

Takšni starši so pogosto pretirano vključeni v otrokovo življenje, nadzorujejo šolske naloge, prijateljstva, hobije, celo poklicne odločitve in redno posegajo v situacije, kjer bi otrok moral sam prevzeti odgovornost. Pojav je nekoliko bolj razširjen med višje izobraženimi in ambicioznimi starši, ki želijo svojim otrokom zagotoviti najboljše pogoje, vendar s tem pogosto pretirano posegajo v njihovo avtonomijo.

Tu je že nova vrsta staršev

A, kot piše naša kolumnistka Danaja Lorenčič v svoji zadnji kolumni, danes ne poznamo le helikopterskih staršev, temveč tudi starše kosilnice.

»Ti odstranjujejo vse ovire na otrokovi poti, kot da gre za mine. Ne dopuščajo, da je otroku dolgčas, ker takrat doživlja frustracijo, ki je prvi korak do duševnih težav, slabe samopodobe in kar je za nekatere še huje - slabih ocen,« zapiše v kolumni Ko otrok postane šef družine - pasti sodobnega starševstva.

Sodobni starši, tako helikopterski kot kosilnice, so prepričani, da morajo otroka zaščititi pred vsako možno napako ali frustracijo. Pogosto rešujejo probleme namesto otroka, namesto da bi mu pomagali, da jih reši sam. Imajo težave z zaupanjem v otrokove sposobnosti. So pogosto motivirani z dobrimi nameni – željo, da bi otrok uspel ali bil srečen –, a s tem nehote omejujejo njegovo samostojnost. Navadno gre za tesnobne starše, ki se tako vedejo zaradi lastne stiske, strahu ali potrebe po nadzoru.

O takšnih starših je opozarjal tudi Marko Juhant, specialni pedagog. »Posledično so miselno, finančno in časovno nenehno vezani na otroke. Pogosto se pojavi velik problem varstva, tudi pri najstnikih, ki jih niso navadili biti sami doma, ne da bi naredili kakšno neumnost in koga ogrožali.

Le redki starši danes znajo otrokov prosti čas organizirati na dobri stari način: malo podaljšan spanec in zajtrk, sledi nekaj gospodinjskih opravil, ki vključujejo tudi gibanje (na primer pomivanje kopalnice, pospravljanje postelj, zalivanje rož, brisanje prahu), potem pa lahko pride na vrsto uživanje, igre, računalnik, telefon.

Otrok potrebuje obveznosti, zato naj pred prihodom staršev pripravi še sestavine za skupno kosilo. Vmes naj si privošči tudi malo lenarjenja – dolgčas koristi,« je povedal za Onoplus.

Uničeni otroci in izmučeni starši

In posledice? Otroci bodo zrasli (če temu lahko sploh tako rečemo) v manj samostojne in samozavestne posameznike, težko se bodo soočali s stresom in neuspehom ter bili v kasnejši dobi manj iniciativni in odločni.

Prav tako takšna vzgoja ni zdrava niti za starše. Stalno jih spremljajo občutki krivde in neuspeha. In seveda izmučenosti. 

»Opažam vse pogostejši pojav, da skušamo ustvariti otrokom nerealen svet, v katerem se cedita čokolada in kakav (med in mleko sta fuj! fej! za nekatere sončke) in varen mehurček, v katerem ni prostora za nelagodje, frustracije, neuspehe. Ne zavijamo jih več samo v celofan, temveč umikamo vse, kar bi lahko zmotilo njihovo udobje. In tako dobijo otroci občutek, da morajo vedno vse dobiti in imeti vedno prav. Vse je usmerjeno v otrokovo dobro počutje, zato se nekateri starši v sodobni družbi ne zmorejo pogovarjati o čem drugem kot o vzgoji, ker je starševstvo postalo kot druga služba,« še Lorenčičeva zapiše v kolumni.