Ljudje, ob katerih se vedno počutimo bolje, počnejo te tri stvari

Naši vsakdanji stiki velikokrat vključujejo naše vplivanje na čustva drugih. To počnemo zato, ker nam je za soljudi mar, ker jim želimo pomagati, da bi se počutili bolje, in ker želimo izboljšati odnos z njimi. Poleg tega skušamo vplivati na njihova čustva tudi zato, da bi bili v zameno pripravljeni pomagati pri naših lastnih čustvenih potrebah.

Strategije, ki jih uporabljamo za spreminjanje čustvenega stanja drugih (v psihologiji jih poznamo kot strategije nadzorovanega medosebnega uravnavanja čustev), zato pogosto odločajo o tem, kakšne imamo odnose, tako poklicne kot osebne. Raziskave so v zadnjih dveh desetletjih začele razkrivati skrivnosti teh oblik čustvenega vplivanja. Doktor sociologije in osebnostne psihologije Jeremy Nicholson za Psychology Today piše, kako lahko izboljšamo svoje odnose z drugimi in jim s tem pomagamo pri boljšem počutju.

Razvrščanje strategij uravnavanja čustev

Psihologi Karen Niven, Peter Totterdell in David Holman so leta 2009 objavili raziskavo, v kateri so zbrali in razvrstili strategije medosebnega uravnavanja čustev. Te strategije so črpali iz raziskav o obvladovanju čustev, skrbi za druge, socialni podpori in medosebnem vplivu. Poleg tega so izvedli tri študije, v katerih so udeležence spraševali, katere pristope uporabljajo za vplivanje na čustva drugih.

Skupaj so zbrali 955 primerov strategij medosebnega uravnavanja čustev, ki so jih nato razvrstili v kategorije. Na najvišji ravni so jih razdelili na tiste, ki izboljšujejo čustveno stanje druge osebe (strategije izboljševanja počutja), in tiste, ki ga poslabšujejo (strategije poslabševanja počutja). Strategije izboljševanja počutja pa so nato razdelili v dve glavni skupini in šest podskupin.

• Strategije sprejemanja (preusmerjanje pozornosti)

Gre za pristope, ki posameznika odvrnejo od njegovih čustev in okoliščin ter tako posredno vplivajo na njegovo razpoloženje. Te strategije se pojavljajo v treh oblikah:

Izražanje vrednosti in pomembnosti:

Te strategije preusmerijo posameznikova čustva k vam samim, da bi izboljšali njegovo počutje. Sem sodijo preživljanje časa z njim, vašo prisotnost ob njem, izražanje, da ga cenite, ter ustvarjanje občutka, da je pomemben, poseben in da vam je zanj mar.

PREBERITE ŠE -> Najhujša vrsta prijateljstva: kako jo prepoznati in zakaj vam bo zagrenila življenje

Preusmerjanje pozornosti:

Pri teh strategijah posameznikovo pozornost usmerimo v druge družabne dejavnosti. To vključuje organiziranje skupnih aktivnosti, povabila na dogodke in srečanja ter spodbujanje občutka, da zanj skrbijo tudi drugi ljudje.

Humor:

S humorjem posameznika odvrnemo od negativnih občutkov tako, da ga nasmejimo in mu pomagamo uživati v trenutku. To vključuje šaljivo vedenje, skupno smejanje, pošiljanje zabavnih sporočil in splošno ustvarjanje prijetnega vzdušja.

Včasih človeku ne pomagajo veliki nasveti, temveč občutek, da v svoji stiski ni sam. Foto: Shutterstock

• Strategije pozitivne vključenosti

Te strategije posamezniku pomagajo, da se sooči s svojimi čustvi in situacijo ter jih neposredno predela. Izvedemo jih lahko na tri načine:

Osredotočenost na problem:

Osredotočanje na težavno situacijo posamezniku omogoča, da izrazi ter predela svoja čustva. Sem sodijo poslušanje, namenjanje časa, spodbujanje pogovora o občutkih ter odzivanje s podporo in razumevanjem.

Osredotočenost na posameznika:

Pri teh strategijah pozornost usmerimo na posameznikove pozitivne lastnosti in s tem želimo vzpodbuditi njegov občutek sposobnosti in lastne vrednosti. To naredimo s poudarjanjem njegovih prednosti, da ga spomnimo na pretekle uspehe, pohvalimo opravljeno delo in izrazimo zaupanje v to, da verjamemo, da bo premagal tudi trenutno težavo.

Kognitivna vključenost:

Ta strategija vključuje svetovanje in pomoč pri spremembi pogleda na situacijo. To nam lahko uspe s tem, da objektivno razložimo okoliščine, podpiramo razmišljanje in hkrati opozorimo na priložnosti za drugačen pogled. Pametno je tudi ozavestiti bljižnega, kakšne so opcije pomoči in podpore.

Poslušanje, podpora in humor sodijo med učinkovite načine čustvene opore. Foto: Shutterstock

Kako pomagamo pri izboljšanju razpoloženja

Nicholson piše, da ima vsaka od šestih strategij svoj način vplivanja na čustva druge osebe. »Na splošno se lahko najprej odločite, ali boste posamezniku pomagali s preusmerjanjem pozornosti ali z neposrednim soočanjem s čustvi. Nato izberete pristop, ki vam najbolj ustreza oziroma je najprimernejši za konkretno situacijo.«

Kot pravi sociolog in psiholog, sam iz svojih izkušenj lahko te strategije tudi združi v tri praktične korake. »V vsakem koraku se kombinirajo pristopi preusmerjanja in vključenosti, da se dosežemo bolj uravnovešeno stanje emocij. Ko se oseba preveč oddalji od svojih občutkov, jo lahko znova previdno vključimo v njihovo predelavo. Ko pa postane soočanje s čustvi preveč intenzivno, ji ponudimo oddih skozi preusmeritev pozornosti.«

PREBERITE ŠE -> Kako preboleti, ko te izda prijateljica ali prijatelj

1. Cenite in poslušajte

Prvi korak združuje izražanje vrednosti posameznika ter osredotočenost na problem. Osebi pokažete, da vam je pomembna, hkrati pa ji omogočite, da izrazi svoja čustva.

Oba procesa zahtevata čas, pozorno poslušanje in iskreno skrb. Ključno je ravnotežje med tem, da osebi pokažete, koliko vam pomeni, in tem, da ji omogočite predelavo negativnih občutkov. Takšen pristop krepi povezanost, empatijo, toplino in občutek sprejetosti. Poleg tega posameznika čustveno nagrajuje z naklonjenostjo in spoštovanjem, kar lahko izboljša njegovo razpoloženje in vedenje.

2. Zamotite in spomnite na njegove vrline

Če negativno razpoloženje traja in traja, je naslednji korak kombinacija preusmerjanja pozornosti in osredotočenosti na posameznikove močne strani.

Preprosto povedano: spodbudite ga, da gre med ljudi, se ponovno poveže z drugimi, počne prijetne stvari in se spomni, da je cenjen ter pomemben. Takšen pristop krepi občutek pripadnosti in hkrati spodbuja bolj pozitivno samopodobo.

S tem bi bližnjemu pomagali oblikovati bolj optimistična pričakovanja in povečali zaupanje v njegove sposobnosti in prihodnje uspehe.

3. Nasmejte in svetujte

Če negativna čustva še vedno vztrajajo, je zadnji korak usmerjen v spremembo pogleda na problem, ki jih povzroča.

Lahko smo humorni, to namreč razbremeni napetost, izboljša razpoloženje in odpre prostor za nove perspektive. Takšno preoblikovanje pogleda pa dopolnjujemo s premišljenimi nasveti, ki posameznika spodbudijo k objektivnemu razmišljanju, reševanju težav in iskanju novih možnosti.

Na ta način se lahko človek osvobodi občutka ujetosti v obstoječe stanje ter preseže miselnost, osredotočeno zgolj na izgubo ali neuspeh. Hkrati razvije bolj premišljen način odločanja, kar pogosto predstavlja zadnji korak k izboljšanju razpoloženja in večjemu občutku nadzora nad situacijo.