S takšnim načinom škodujete svojim možganom (in verjetno ste danes to počeli)
Ničesar novega vam ne povemo z dejstvom, da se od sodobnega človeka zahteva, da ta opravlja več stvari hkrati, še bolj znano je, da gre ženskam to velikokrat bolje od rok, a kljub vsem pritiskom in hitremu tempu vsakdana, bi se morali večopravilnosti upreti in se posvetiti eni stvari. Možgani nam bi bili zelo hvaležni.
Večkrat se izkaže, da kar učimo otroke, bi morali bolje ozavestiti tudi odrasli. Kolikokrat ste svojemu otroku že dejali, naj se osredotoči na eno stvar? Pa sami sebi?
Namreč, kot piše Healthline, ima osredotočanje na eno stvar svoje prednosti, na prvem mestu je to seveda bistveno večja zbranost in manjša raven stresa.
Zagotovo vam je poznana večerna situacija, ko med gledanjem televizije še brskate po telefonu in se hkrati pogovarjate s partnerjem.
Ali če se prestavimo v službeno okolje – ste že poskušali dokončati projekt, medtem ko ste bili na video sestanku in za povrh še odgovoriti na elektronsko pošto?
Med odraščanjem so nam vcepili prepričanje, da je večopravilnost ključnega pomena za boljšo produktivnost. Pa je to res najboljši pristop?
Zagotovo je sposobnost, da postorimo več stvari hkrati, kdaj pa kdaj dobrodošla in še kako koristna, a v dobi prenasičenosti informacij je nastopil čas, ko se bomo morali naučiti tudi tega, da se posvetimo zgolj eni stvari.
In kaj točno pomeni monotasking (torej nasprotje od multitaskinga)? Ne gre zgolj za to, da odkljukamo eno opravilo za drugim, temveč kot piše omenjeni portal, gre za to, da ponovno pridobimo svojo razdrobljeno pozornost nazaj v celoto.
PREBERITE ŠE -> Srednja leta so ključna za zdravje možganov (in kako lahko sami upočasnimo staranje)
Problem pri vseh, ne le mladih
Med šolo, delom, družbenimi omrežji, branjem novic in zasebnim življenjem prejemamo in obdelujemo ogromno informacij. Zlasti medijska večopravilnost je pogosta pri vseh generacijah, ne le pri otrocih in mladih odraslih.
To lahko privede do kognitivne preobremenitve ali informacijske preobremenitve, kar lahko povzroči možgansko meglo, oslabljen spomin in izgorelost.
V anketi ameriške digitalne agencije Movchan in jo povzema Healthline, je sodelovalo 2000 ljudi, med njimi pa je več kot polovica vprašanih priznala, da svoje delo opravljajo tudi med dopustom. Takšno ravnanje seveda zabriše meje med delom in počitkom ter še dodatno oteži okrevanje in osvežitev po kognitivni preobremenitvi.
Čeprav odziv na stres zaradi večopravilnosti še ni bil obsežno raziskan, pa obstaja študija iz leta 2023, ki je prva celovito preučila biološke odzive ljudi na stres zaradi večopravilnosti. Ugotovitve kažejo, da se lahko do neke mere prilagodimo stresu zaradi opravljanja več stvari hkrati. Vendar lahko pride do potencialno škodljivih posledic, ko stres zaradi večopravilnosti postane kroničen.
Opravljanje zgolj ene stvari je način, s katerim zmanjšujemo ta stres v možganih, vendar gre za sposobnost, ki jo bo morda treba ponovno razviti.
A ko bomo to dosegli, bomo s tem zmanjšali stres in preobremenjenost, izboljšali odnose in bili boljši pri delu, ki ga opravljamo.
Kako si povrniti fokus?
Vsi se rodimo z izjemno sposobnostjo osredotočanja in zmožnostjo opravljanja ene stvari. Najmlajši otroci imajo naravno sposobnost, da so prisotni in se osredotočijo na eno stvar naenkrat. Žal pa se že dogaja, da zaradi uporabe ekranov in pretirane animacije ta sposobnost pri malčkih prekmalu upada.
Obnavljanje sposobnosti fokusiranja se vam bo morda sprva zdelo nenavadno, vendar boste lažje osredotočeni na zahtevnejše stvari, če začnete vaditi z vsakdanjimi opravili.
PREBERITE ŠE -> Te navade in vplivi iz okolja uničujejo naše možgane
V knjigi The Twelve Monotasks avtor Thatcher Wine predlaga, da je treba ’mišice’ enoopravilnosti uriti s temeljnimi dejavnostmi, kot so branje, hoja, poslušanje, spanje, prehranjevanje, učenje, poučevanje, ustvarjanje ...
Sliši se preprosto; osredotočiti se morate le na eno stvar. In res je, da to storite, boste morali odložiti telefon. Začnite z majhnimi koraki. Morda se vam ne zdi nič težkega, a iskreno si odgovorite na vprašanje, kdaj ste si nazadnje pogledali film, ne da bi vmes pokukali na telefon? Kdaj ste odšli na sprehod brez telefona?
Nastavite telefon na način ’ne moti’ in poskusite naslednje mono-dejavnosti:
Pojdite na 10 do 20 minutni sprehod, pri tem pa ne poslušajte glasbe ali podkasta, ne peljite psa, ne fotografirajte. Samo občutite svoje telo med hojo, dihajte in prisluhnite naravnim zvokom okoli sebe. Sprva se vam bo morda zdelo dolgočasno in to je povsem v redu – s tem že sestavljate razdrobljeno pozornost v celoto.
Jejte zavestno, vzemite si čas za obrok brez kakršnih koli motenj (digitalnih ali drugih). Vzemite si čas, da cenite hrano in počasi žvečite, okušajte vse okuse, grižljaj za grižljajem.
Opazujte le eno stvar. Vzemite si 15 minut za opazovanje sončnega zahoda, vzhoda ali oblakov. Preučite drevo ali umetniško delo. Res poglejte in opazite vse, kar lahko.
Dejavnosti, kot so sestavljanke, pobarvanke ali celo gospodinjska opravila, kot sta pomivanje posode ali zlaganje perila, so prav tako odlične za vadbo monotaskinga. A le, če opravljate eno opravilo naenkrat.
Očistite se nepotrebnih podatkov oziroma informacij
Berite knjigo, saj v njej ne bo nobenih oglasov, sporočil ali drugih motilcev. Branje pomiri možgane in vam, če ta postane vsakodnevna navada, lahko izboljša življenje. Če imate res težave z občutkom, da kaj zamujate, najprej nastavite časovnik na 10 minut, utišajte ali izklopite telefon in berite. Ko boste pripravljeni, podaljšajte bralne seanse.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
