Odraslost: proces, ki ga marsikdo nikoli ne začne

Z vsako življenjsko prelomnico prihaja več odgovornosti in hkrati več skrbi, brezskrbno otroštvo pa z vsakim dodanim letom puščamo za sabo. Kar pa ne pomeni, da smo pri določeni starosti, recimo pri 18. letih, že odrasli.

Odraslost je stvar vsakega posameznika, pri nikomer pa se ne zgodi iz danes na jutri. Gre za proces, ki zahteva veliko preizkušanja, preizpraševanja in opomnikov iz vsakdana, ki se jih zelo verjetno sprva niti ne zavedamo, a še kako vplivajo na našo osebnost.

Kljub letom, odraščanju, izkušnjam, odgovornosti in ne nazadnje službi vsak od nas, kot piše portal Psychology Today, globoko v sebi ohranja otroka. Ta otrok se prebudi, ko naletimo na odpor ali se v nas vzbudijo določeni sprožilci. Takrat so naši odzivi podobni, če ne celo enaki, kot so bili v otroštvu. In prav to je potrditev, da je odraslost proces, ki zahteva vajo. Vajo, s katero bomo ozavestili notranjega otroka in se naučili odzivati drugače, kot smo se odzivali, ko smo bili stari pet, osem ali 12 let.

Nikakor pa se tu ne konča, gre za vse življenjski proces, ki ne poteka v ravni liniji. So obdobja, ko se spet bolj izrazito vrnemo v otroštvo in obdobja, ko povsem delujemo v skladu s pričakovanji definicije odraslosti.

In kaj po mnenju ameriškega avtorja in terapevta John Kima pomeni odraslost?

Ne bodite kreten

Otroški odziv ob nestrinjanju bi bil skok na tla, metanje igrač ob steno ali katerikoli drug izbruh. Gre za povsem normalne otroške odzive, ki so tudi del odraščanja, saj bodo kmalu (če se starši nanje odzovejo pravilno) spoznali, da jim takšno vedenje ne prinaša nobenega rezultata.

Odrasli naj bi ob izbruhu jeze že imeli razvito kapaciteto, da smo zmožni zadihati, si vzeti premor, razmisliti in se odzvati drugače. Če se želite odzvati odraslo, se odzovite s premišljenimi besedami in dejanji. Premislite, kako bodo ta vplivala na druge in na vas. Razmislek in nato odziv.

PREBERITE ŠE -> Ko otrok kriči "pusti me pri miru”, nam v resnici sporoča to

Prevzemite popolno odgovornost za stanje, kjer ste

Za določene situacije v življenju se povsem upravičeno lahko pritožujemo. Veliko ljudem življenje postavlja preizkušnje, za katere niso sami povsem nič krivi in dogajajo se stvari, nad katerimi nimamo nadzora. A če se želimo izvleči iz slabe situacije, moramo po Kimovih besedah, povsem sprejeti stanje, v katerem smo.

Sprejemanje je namreč začetek, da lahko zgradimo ali preoblikujemo nekaj novega. Pri tem moramo prevzeti vso odgovornost in si tako pridobiti svojo moč nazaj. Kot zapiše terapevt, je povsem res, da je med nami veliko žrtev, a miselnost žrtve nas spremeni v ujetnike. Če želimo obrniti list, moramo pogledati celotno sliko, jo preboleti (namesto iztrgati) in začeti znova.

Nikoli ne bomo občutili popolne ljubezni, če ne bomo iskreni. Foto: Shutterstock

Ljubite močno in odgovorno

Ljubezen je eno najbolj zapletenih čustev, ki v vsakomer od nas vzbudi popolnoma različne odzive. Prav vsak ve, da ljubezen lahko tudi zelo boli, a ljubiti iz pozicije bolečine ni ljubezen. Gre za skrivanje. Nikoli ne bomo občutili popolne ljubezni, če ne bomo iskreni.

Zato, po pisanju omenjenega portala, si v ljubezni ne pustimo drugih izbir kot le brezpogojno ljubezen, bodimo ranljivi, neustrašni in predvsem iskreni. Brez vprašanj, kaj bo, če bomo prizadeti. Alternativa temu je namreč ljubezen, prepletena s strahom, za katero pa vemo, da ne more delovati.

Druga plat ljubezni je odgovornost, katere prvi pogoj je komunikacija. Pomeni, da človeka ob sebi ne puščamo v temi, nevednosti. To, da pokažemo ranljivost in iskrenost, zahteva pogum, kar morata spoštovati oba partnerja in vsak dvom tudi jasno skomunicirati.

PREBERITE ŠE -> Na ta način lahko ohranimo mladostnost, a se tega večina ljudi ne zaveda

Prenehajte lagati

Seveda je jasno, da je laganje drugim znak nedoraslosti. A povsem nezrelo je tudi laganje samemu sebi. Trdne osebnosti ne moremo oblikovati, če do sebe nismo iskreni. Otroci lahko živijo v domišljijskem svetu, a če tudi kot odrasli nenehno lažemo samemu sebi, bomo obtičali v otroštvu. Laži nas bodo zaustavljale pred vsem, kar si želimo, ker ne bomo vse, kar že zdaj smo.

Preverite svoj ego

Določena mera egoizma je seveda zdrava in nujna, a tudi večkratno preizpraševanje in preverjanje, ali mislimo samo nase, kako se na nas odziva okolica in kaj naše vedenje pomeni za druge, je znak odraslosti.

Ljudje, ki sebe ves čas postavljajo v ospredje, ki mislijo samo na svoj ego, si po besedah John Kima zapirajo marsikatera vrata in tako ovirajo svoj potencial.

Torej poleg strahu je ego še ena prepreka, ki stoji na poti, da postanemo to, kar v resnici smo.

Če nas je nekdo poklical, nas želi slišati, ne brati našega sporočila. Foto: Shutterstock

Pokličite nazaj

Že res, da so klici stvar zgodovine, velik del komunikacije zdaj poteka preko tekstovnih sporočil, zato nam telefonski klic lahko vzbudi celo občutke anksioznosti. A tehnologija nas skuša spreobrniti v posameznike, ki se bodo skrivali za telefoni, namesto da bi jih uporabljali zaradi njihovega prvotnega namena – pogovore.

Če vas je nekdo poklical, si vzemite čas in se odzovite ali pa ga pokličite nazaj. Očitno si je želel pogovora, ne dopisovanja. Ne dopustite tehnologiji, da ustvarja prepade med vašimi odnosi.

Poskrbite za svoje stvari

Otrok nima sposobnosti, da razreši vsako svojo težavo. Kar je povsem logično, za to so odgovorni starši. A če si želimo biti odrasli, moramo biti pozorni na svoja dojemanja, težave, izzive in sprožilce ter razumeti, kako vplivajo na druge ljudi, še posebej v naših tesnih odnosih.

Če ne poskrbimo za ’svoje stvari’, se meje zameglijo in se znotraj vsakega od nas lahko hitro vzbudijo sprožilci, ki nas vrnejo v pozicijo otroka. Kar pa seveda lahko močno vpliva na odnose, ki jih imamo z drugimi.

PREBERITE ŠE -> Znaki, ki razkrivajo, da ste imeli težko otroštvo (čeprav se tega morda niti ne zavedate)

Bodimo hvaležni

Marsikateri starš bi svojega otroka rad naučil hvaležnosti, kar je v tem času, ko ima veliko otrok marsičesa preveč, velik izziv. Sploh, ko se vprašamo, ali smo odrasli resnično hvaležni?

Kot piše John Kim tisti odrasli, ki si želijo še več in več, v resnici niso odrasli. Če smo nenehno v neki želji po še in še, ne ustvarjamo prostora za hvaležnost. Ali kot pravi:

»Bodi hvaležen za vse, kar imaš — tudi za vse življenjska poglavja, ki bi jih najraje izbrisal iz spominov, za vse pretekle vezi, ki so se že prekinile, za vse izzive, boje in turbulentne trenutke, s katerimi si se soočal — vsega tega se boš prebil, tako kot si se prebil že prej. Bodi hvaležen za vse lekcije, ki si se jih naučil, in za to, kako so te preoblikovale v boljšega tebe. Bodi hvaležen za vse svoje odnose, tudi če so včasih zahtevni. Bodi hvaležen, da imaš izbiro. Bodi hvaležen, da se lahko odločiš biti odrasla oseba.«