Zakaj ženske po 40. letu izbirajo samskost pred partnerstvom

Vedno več družbenih analiz in demografskih statistik iz držav zahodnega sveta kaže, da se med ženskami po 40. letu povečuje število samskih.

A to niso obupane posameznice, ki nikakor ne morejo najti partnerja. Ne, vse več je takšnih, ki so se zavestno odločile za samsko življenje, med razlogi za to pa navajajo, da so samske bolj srečne in izpolnjene, svobodnejše ter manj izčrpane in obremenjene, kot so bile v partnerskih ali zakonskih zvezah. 

Trditev ni iz trte izvita, saj jo je že pred nekaj leti zapisal Paul Dolan, britanski profesor vedenjskih znanosti na prestižni londonski univerzi London School of Economics in avtor knjižne uspešnice Srečni do konca dni: Opuščanje mita o idealnem življenju, ki je skozi družbene analize ugotovil, da so najsrečnejša, pa tudi najbolj zdrava skupina ljudi v zahodni družbi samske ženske, ki se niso nikoli poročile ali imele otrok. 

Če ste moški, je bolje, da se poročite, če ste ženska, pa ne

A ne samo to, britanski raziskovalec je prišel tudi do ugotovitev, da je življenje v dvoje (sploh pa poroka in ustvarjanje družine) bolj blagodejno za moški spol, kot pa ženski, saj poročeni moški živijo dlje in so srečnejši kot samski moški, enako pa ne velja za ženske.

Statistični podatki so Dolanu pokazali, da poročene ženske zbolevajo in umirajo prej kot samske ter so celo bolj izpostavljene tveganju za duševne težave.  

»Če ste moški, je bolje, da se poročite, če ste ženska, pa ne izgubljajte energije za to,« pravi vedenjski strokovnjak. 

PREBERITE ŠE -> 5 razlogov, zakaj je bolje biti samska ženska kot v zvezi 

Podobno meni tudi teksaška psihologinja dr. Kimber Shelton, ki je za ameriški medijski portal The Good Trade povedala:

»Raziskave še naprej kažejo, da v primerjavi z moškimi ženske v heteroseksualnih razmerjih, ki hodijo v službo, še vedno prevzemajo večino gospodinjskih obveznosti in skrbstvenega dela z otroki. Delo, prihod domov, kuhanje, čiščenje, skrb za otroke in izpolnjevanje partnerjevih potreb puščajo zelo malo prostora za razmislek o sebi.« 

To po njeno pomaga razložiti, zakaj raziskave kažejo, da »moški v heteroseksualnih razmerjih običajno živijo dlje in so srečnejši kot samski moški, medtem ko poročene ženske v heteroseksualnih razmerjih v povprečju umirajo prej in izražajo manj sreče kot samske ženske.« 

Po drugi strani ni zanemarljivo dejstvo, da imajo samske ženske več časa in predvsem svobode, da se posvetijo sebi in poskrbijo zase. »Samske ženske se lahko osredotočijo na svoje potrebe in želje. Če prednostno obravnavajo svoje zdravje in dobro počutje, obstajata prostor in priložnost, da te potrebe zadovoljijo,« dodaja dr. Sheltonova. 

Ženske, ki so izkusile neizpolnjujoče, neenakopravne in izčrpavajoče partnerske zveze, si v zrelih letih raje izberejo mir in spokojnost samskosti. Foto: Shutterstock

Ni potrebno biti genij, da vidimo slabosti ene in prednosti druge izbire, zato ni nič čudnega, da vse več žensk partnerstva ne vidi več kot prioritete ali celo nujne skrivne sestavine za srečno življenje. Navsezadnje tudi Disneyjeve novodobne princese ne čakajo več princa na belem konju, ampak si same spišejo filmski konec. 

Kaj pa samske Slovenke? 

Slovenska psihoanalitična psihoterapevtka doc. dr. Urška Battelino ugotavlja, da je v Sloveniji za naraščajoči trend samskih žensk kriva tudi vzgoja naših moških. 

»Razlog, da imamo toliko samskih žensk, je dejstvo, da smo že desetletja družba odsotnih očetov, ki producira nesamostojne moške, ki gledajo le nase. Ko fantom med odraščanjem umanjka očetovski lik, ne morejo ponotranjiti moške figure, in tako ostanejo povezani z materami ter svoj libido investirajo vanje. 

Te mame jih kontrolirajo, kličejo, urejajo njihova življenja in tako naprej, zaradi česar moški odrastejo jezni na ženske, hkrati pa ponavljajo vzorec in si najdejo takšno partnerko, da jim nadomesti mamo. Za to jo seveda kaznujejo, skupni imenovalec vsega tega pa je, da svojega libida niso sposobni investirati v žensko in v odnos, zaradi česar takšni odnosi tudi niso izpolnjujoči in ne delujejo,« nam je v intervjuju razložila psihoterapevtka. 

PREBERITE ŠE -> Strokovnjaki ugotavljajo: Po 40. letu postanejo samski bolj srečni

Glede na to, da ima veliko žensk po 40. letu starosti za seboj že nekaj resnih odnosov, morda zakonsko zvezo, ločitev in obisk psihoterapevta, ki jim je pomagal razjasniti določene škodljive vzorce vedenja, in tudi psihoterapijo, je njihova odločitev za samsko življenje prej praktična modrost in zavestna ugotovitev na podlagi mnogih izkušenj.

Ali povedano preprosteje: izkusile so, kaj zanje deluje in kaj ne, zato so manj pripravljene tolerirati dinamike, ki izčrpavajo (npr. neenakomerno delitev gospodinjskega dela ali čustveno nezrelost partnerja) in raje izberejo mir in spokojnost samskosti. 

Pogosto je največji stresor, ki ga ženske, ki po 30., 40. ali 50. letu izberejo samsko življenje, doživljajo, pritisk okolice, ki jim prigovarja, naj sledijo stoletja uhojenim vzorcem življenja v partnerstvu. Foto: Shutterstock

Pravzaprav je pogosto največji stresor, ki ga ženske, ki po 30., 40. ali 50. letu izberejo samsko življenje, doživljajo, pritisk okolice, ki jim prigovarja, naj sledijo stoletja uhojenim vzorcem življenja v partnerstvu. Ali še huje, postanejo tarče neodobravanja in kritik družbe, ker so izbrale svobodo, ter celo obtožb, da so sebične, ker ob padajoči nataliteti v zahodnem svetu ne želijo poskrbeti za zarod in se namesto tega raje zatekajo k udobju brez obveznosti. 

Niso krive ženske, ampak neoliberalni sistem 

A prelagati krivdo na posameznice, ki dajejo prednost svojemu fizičnemu in psihičnemu zdravju, ni rešitev, meni socialna in kulturna antropologinja dr. Vesna V. Godina, ki mi je pred časom, ko sva se pogovarjali o tovrstnih »zastarelih« pritiskih na sodobne ženske, dejala: »To, da ženske nočejo otrok, je tudi posledica visokih družbenih standardov glede tega, kaj je treba otroku, če ga imaš, nuditi.« 

Po njenem so bili družbeni standardi nekoč »precej nižji kot danes, tako da so imeli ljudje otroke, četudi so živeli v velikem pomanjkanju in niso imeli nikakršne socialne varnosti«, denimo v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so se lahko »družine stiskale zgolj v eni majhni sobici, a jih to ni ustavilo, da ne bi imeli tudi po več otrok«. 

»Seveda takrat tudi kontracepcija ni bila tako dostopna, a kar hočem povedati, je, da preteklosti preprosto ne moremo preslikati na današnji čas in reči, da so mladi zdaj bolj razvajeni, ker nočejo imeti otrok ne glede na življenjske razmere. Če nič drugega, bi jih označili za neodgovorne starše in prijavili na socialno, če bi si omislili otroka, katerega ne bi mogli nahraniti in mu nuditi nekih osnov, ki jih zapoveduje sodobna družba,« meni dr. Godina in dodaja:

»Da se nekdo odloči za otroka, mora izpolnjevati trenutne družbenozgodovinske standarde. Prevračati krivdo na posameznike, ki živijo brez socialne varnosti, namesto na sistem, ki te varnosti ljudem ne nudi, je krivično in je izraz neoliberalne logike.« 

PREBERITE ŠE -> Generacija v sendviču: življenje med službo in skrbjo za otroke ter starše

Zakaj je torej tako nesprejemljivo, če ženske na prvo mesto postavimo svoje duševno zdravje in raje izberemo kakovostno samskost kot toksično dvojino? Tudi v primeru letalske nesreče imamo navodilo, naj vsak potnik najprej sebi natakne dihalno masko, preden pomaga drugim. Če poskrbimo za svojo dobrobit, bomo lahko aktivno prispevale k boljši družbi, če ne, pa ji bomo le v breme.