Zakaj so današnji najstniki pod takšnim stresom (in kako jim lahko pomagamo)

Kakorkoli obračamo statistične podatke, vsi kažejo, da so mladostniki bistveno bolj izpostavljeni duševnim stiskam, kot so bili pred desetletjem, znano je, da je pandemija koronavirusa na duševno zdravje in stiske mladih močno vplivala, a tudi po epidemiji stanje ni bistveno boljše.

Duševnim stiskam so še posebej podvržena dekleta. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izpred dveh let razkrivajo, da je več kot četrtina 15-letnih deklet v Sloveniji dejala, da je bila v zadnjem letu večino časa ali ves čas osamljena.

Tudi drugod po svetu ni bistveno drugače, kot piše CNN, ki navaja podatke ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni, je 40 odstotkov srednješolcev leta 2023 poročalo o dolgotrajnih občutkih žalosti ali brezupa.

Številka je sicer malenkost nižja kot med pandemijo, a še vedno za približno 10 odstotnih točk višja kot pred desetletjem. In predvsem skrb vzbujajoča.

Dolgoletni novinar The New York Timesa in Pulitzerjev nagrajenec Matt Richtel je štiri leta večino svojega raziskovanja namenil preučevanju mladostnikov in spoznanja strnil v knjigi How we grow up: Understanding Adolescence (Kako odraščamo: Razumevanje najstništva, op.a.). V pogovoru za CNN je Richtel spregovoril o tem, zakaj so sodobni najstniki tako pod stresom in kako lahko starši pomagajo.

PREBERITE ŠE -> Dr. Matjaž Lunaček: To sem opazil na roditeljskih sestankih na kvazi elitni ljubljanski gimnaziji

Najstniki prehajajo iz obdobja, ko so zanje skrbeli starši, v obdobje, ko se morajo naučiti skrbeti zase. Foto: Shutterstock

Znanost dokazuje, da so možgani mladostnika izjemno občutljivi. Hkrati pa živimo v času, ko se svet zelo hitro spreminja in smo vsi prejemniki ogromnega števila informacij.

»Najstniki včasih doživljajo nekakšno preobremenjenost z informacijami, ki se kaže v obliki intenzivnega premlevanja, tesnobe in drugih duševnih stisk,« pravi Ritchel in dodaja, da telefoni niso glavni vir težav.

»V osemdesetih letih so se mladostniki soočali z ogromnimi izzivi, kot so čezmerno pitje, vožnja pod vplivom alkohola, zgodnje eksperimentiranje s spolnostjo, samopoškodovanjem ... Ti dejavniki tveganja so se zdaj močno zmanjšali, a ta kontekst je pomemben, saj nam pove, da gre v tem ključnem življenjskem obdobju za širši problem ter da zgolj odvzem telefonov ne bo rešil težav,« pravi avtor.

»Seveda so utemeljeni razlogi za omejevanje dostopa do telefonov, saj čas pred zasloni izpodriva spanje, telesno aktivnost in osebne stike. Hkrati pa izzivi, s katerimi se soočajo mladostniki, izvirajo iz širšega pojava.«

PREBERITE ŠE -> Lucija Čevnik: Tako naj ravnajo starši, preden otrok prvič dobi telefon

Naučen nečesa, kar okolica izpodbija

Kot pravi Matt Ritchel so najstniki v nenehnem notranjem konfliktu, med premlevanjem, kar so mu privzgojili starši in kar mu sporoča okolica. Navede primer, da se je najstnik naučil, kako pomembno je branje, a hitro spreminjajoči svet mu sporoča, da morda knjige niso več tako nujne.

»Moji starši, ki me imajo radi in me hranijo, so mi povedali eno stvar, jaz pa odkrivam nekaj drugega,« ponazori.

»To se dogaja ob vse nižji starosti ob nastopu pubertete. Zgodnejša puberteta prej senzibilizira mladostniške možgane za vse te informacije v času, ko preostali deli njihovih možganov še niso posebej opremljeni za spopadanje z njimi. To ustvarja nekakšno nevrološko neskladje med tem, kar lahko mladostnik sprejme, in tem, kar lahko obdela.«

Tako si starši lahko tudi pojasnijo, zakaj jih otrok ne posluša več.

»Ker prehajajo iz obdobja, ko so zanje skrbeli starši, v obdobje, ko se morajo naučiti skrbeti zase in za svoje potomce,« pravi avtor knjige.

Dodaja in pomirja starše, da ko nas otrok gleda s praznim, apatičnim obrazom, ne gledamo nesramneža, temveč evolucijsko biologijo. »Staršem bi sporočil, naj takšnega vedenja ne jemljejo osebno,« pravi in hkrati dodaja, da je prav, da otroka glede neprimernega vedenja opozorimo.

V zadnjih letih so se pojavila vprašanja, o katerih se prej nihče ni trudil govoriti. Foto: Shutterstock

Pomemben dejavnik visokega odstotka duševnih stisk je tudi njihovo prepoznavanje. Pred 20 in več leti si mladostniki niso postavljali vprašanj o svojem počutju, niso glasno spregovorili o svojih stiskah.

»V zadnjih letih so se pojavila vprašanja, o katerih se prej nihče ni trudil govoriti. Na primer, kaj je fant in kaj je dekle? Čeprav je to za ljudi neprijetno, je del mehanizma preživetja človeške vrste, da mladostniki raziskujejo zase in za druge.«

PREBERITE ŠE -> Učiteljici iz OŠ Trnovo, ki sta dosegli, da učenci niti ne vedo, da se učijo

Naj se možgani umirijo

Da bi starši najstnikov lažje razumeli, zakaj se njihov otrok ne počuti dobro, kljub temu da ima doma vso podporo in ljubeče okolje, Richtel navaja primer, ki osvetli najstniško počutje:

»Recimo, da se sprete s partnerjem isti dan, ko vas razjezi šef. Nato slabo spite in naslednji dan se vozite po cesti ter pogledate voznika, ki vam nameni pogled. Postanete besni. Ne gre samo za tistega voznika. In povsem mogoče se je ta voznik dejansko smehljal. Gre za kombinacijo dejavnikov, ki so vas pripeljali do tega, da so vaša čustva tako intenzivna. Odrasli se tako počutimo občasno. Mladostniki pa takšna čustva doživljajo ves čas.«

Na današnje najstnike imajo velik vpliv družabna omrežja, Richtel pa ugotavlja, da ta vpliv ni nujno vedno slab. »Zanimivo je, da so nekateri otroci po uporabi družbenih omrežij dejansko boljše razpoloženi. Drugi pa so slabše volje. To je v resnici odvisno od genetske predispozicije in pogostosti uporabe. Če jih uporabljate ves čas, s tem izpodrivate dejavnosti, za katere vemo, da so zelo koristne (kot so spanje, telesna vadba in osebni stiki). To je zelo pomembno.

Vendar pa lahko uporaba različno vpliva na različne otroke. Nekateri otroci dejansko postanejo srečnejši. Če ste osamljeni in se želite z nekom povezati, je to drugače, kot če ste nagnjeni k primerjanju z drugimi in vsakič, ko vidite navidezno zdravo, premožno in lepo osebo na spletu, rečete: ’V primerjavi z njo sem grozna,’« ponazori.

Pred začetkom novega šolskega leta staršem svetuje, da ponotranjijo zavedanje, da se morajo otroci naučiti spopadanja s težavami. Pomembno je tudi, da starši otroku dopustijo izražanje čustev, pri čemer pa sploh ni nujno, da imamo nanje razumen odgovor.

In če delimo še konkretne strokovnjakove nasvete - za najstniške možgane bo izredno koristna tudi intenzivna telesna vadba, hladna prha ali potopitev obraza v mrzlo vodo. »Vse to pomaga, da se nevrotransmitorji in nevrokemikalije umirijo,« pravi.