Terapevtka razkriva, zakaj na partnerskem odnosu ne bi smeli preveč »delati«

Nekje v ozadju mnogih partnerskih zvez potihoma živi stavek, ki zveni kot dobra namera: »Morava delati na najinem odnosu.« A v resnici ima pogosto okus po utrujenosti, po dodatni obveznosti, po še eni nalogi na seznamu. In morda prav zato marsikoga že sama beseda »delo« odvrne od tega, da bi v odnos vložil dodatni trud. 

Kot za Psychology Today piše ameriška strokovnjakinja za duševno zdravje in terapevtka Sheila Robinson-Kiss, se je tudi sama ujela v to miselno zanko, a jo v svojem zakonu zavestno presekala. Ne zato, ker ji za moža in odnos ne bi bilo mar, temveč prav zato, ker je razumela, da se včasih največji premik zgodi, ko nehamo nekaj »popravljati« in začnemo znova graditi stik. 

In nato si postavi vprašanje, ki je tako preprosto, da zadane bistvo: »Kdo si po celem dnevu dela sploh želi še delati na odnosu? Jaz ne. In prav zato sem prenehala. Beseda ‘delo’ namreč vzbudi utrujenost, še preden sploh začnete. Povezanost pa je izvedljiva in vabljiva,« meni strokovnjakinja, ki ima za seboj že 15 let zakona in več kot 25 let terapevtskih izkušenj. 

Zaljubljenost ne traja večno

Ko se z nekom ujamemo in zaljubimo, pogosto vstopimo v stanje, ki mu pravimo limerenca, pove Robinson-Kissova, ki razlaga, da je to tista zgodnja faza odnosa, ko je vse sladko, kot medeni tedni. »Takrat se zdi, da vaš partner ne more storiti ničesar narobe, vaši možgani so preplavljeni s hormoni dobrega počutja in življenje v dvoje se zdi popolno,« opiše začetno stanje idealiziranja. Nič nenavadnega ni, če nas prevevajo občutki evforije in omamljenosti, saj zaljubljenost na nas resnično deluje kot neka vrsta droge, in s tem ni nič narobe, pravi terapevtka. Še več brez tega stanja bi se človeška rasa verjetno nehala razmnoževati. 

PREBERITE ŠE -> Partnerski odnos ni pravičen – in zakaj je to dobra stvar (po mnenju strokovnjakov)

A limerenca slej ko prej izzveni in včasih jo še prehitro izpuhtijo življenjske okoliščine, kot so skupna selitev, rojstvo otrok in druge preizkušnje. Morda se sliši žalostno, da na neki točki nismo več tako zatrapani v svojega partnerja, kot smo bili na začetku zveze, a Robinson-Kissova je prepričana, da je to bolje. »V mnogih pogledih se zakon zares začne, ko se limerenca konča. Takrat ugotovite, iz česa je odnos v resnici narejen,« pove. 

Če povezanost v odnosu negujemo na sproščene načine, bomo to lažje počeli, kot če bomo prakso dojemali kot naporno delo. Foto: Shutterstock

Zato »delo« na odnosu ne deluje

Prav v ali po tovrstnih preizkušnjah se v mnogih odnosih pojavi potreba po tem, da morata začeti »delati« na zvezi. Nekaj, kar je prej teklo skoraj samodejno, začne zahtevati zavest. Občutki, ki so prej prihajali lahkotno, postanejo naporni, opisuje ameriška terapevtka in spomni, da je to pogosta izkušnja parov, ki se na neki točki znajdejo v fazi, ko odnos zahteva namerno pozornost.

Zato sama parom, ki pridejo k njej po pomoč, svetuje drugače. Ne pošlje jih domov z novimi nalogami, ampak jim namesto tega predlaga premik iz popravljanja v ponovno vzpostavljanje povezanosti. Zakaj? Ker ko povezanost v odnosu izpuhti, ostane praznina, ki jo zapolni napetost. »Kariere, otroci, urniki in stres počasi krušijo bližino,« Robinson-Kissova opiše proces, ki se v mnogih družinah zgodi skoraj neopaženo. In ko se par odtuji, tega procesa ne moremo zavrteti nazaj kar čez noč. 

PREBERITE ŠE -> Kaj ločeni moški obžalujejo, da niso naredili, ko so bili še poročeni

Če bi odtujenima partnerjema naložila vajo, da si med vsakdanjimi obveznostmi ponovno vzameta čas za zmenek, to ne bi rešilo ničesar, pove terapevtka in razkrije, da bi to kvečjemu poglobilo njuno nelagodje. »Ko je bližina namreč enkrat skrhana, je en sam večer romantičnega druženja ne more na hitro zaceliti, ampak jo samo poudari.« 

Robinson-Kissova tako ponuja pet alternativnih načinov, ki v odnos počasi vrnejo povezanost in ga utrdijo. Njihova ključna skupna točka pa je, da ne zahtevajo napora, ki bi še dodatno zagrenil že tako skrhani odnos, ampak temeljijo na prijetnih občutkih, ki jih navsezadnje želimo okrepiti v zvezi, saj zaradi njih vztrajamo, tudi takrat, ko ni lahko. 

PREBERITE ŠE -> Ko živita skupaj, a sta vsak zase – nevarna tišina v odnosu

1. Iztegnite roko in se dotaknite partnerja 

»Telesni stik, ne le seks (čeprav je seks odličen), je za odnose to, kar je voda za rastline. Majhne geste štejejo: objemi, poljubi, igrivi dotiki, sedenje blizu na kavču, držanje za roke med sprehodom,« pravi ameriška terapevtka, ki razkriva, da ji včasih pari priznajo, da se že tako dolgo niso dotikali, da sploh ne vedo, kje začeti. »Začnite s tem, da to poimenujete. Priznajta si, da je dotik manjkal, strinjajta se, da je pomemben, in ga povabita nazaj v odnos,« svetuje Robinson-Kissova in pove, da pomaga, če se med tem pomembnim pogovorom držita za roke. 

2. Povezanost spremenita v ritual 

»Eden mojih najljubših dnevnih ritualov s partnerjem so jutranji in večerni pogovori ob kavi. Govoriva o politiki, življenju in vseh absurdnih stvareh,« razkrije terapevtka, ki meni, da s pogovori krepimo bližino. Vendar opozarja, da ni tako pomembno, o čem se pogovarjata s partnerjem, ampak, da to prakticirata dosledno. Naredita iz pogovorov rituale, denimo zvečer pred spanjem, zjutraj ob zajtrku ali popoldne pri poznem kosilu. Na ta način bosta povezanost med vama naredila zanesljivo namesto izbirne. 

3. Delajta majhne usluge z velikim učinkom

Včasih ljubezen ni romantičen monolog, ampak to, da partnerju olajšamo dan. »Poiščite načine, kako partnerju olajšati življenje. Prevzemite opravila, ki se jih tiho boji. Vprašajte ga/jo, kaj lahko danes naredim zate,« svetuje Robinson-Kissova, ki pove, da majhne usluge gradijo dobro voljo v odnosu hitreje in bolje kot kakršnakoli velika romantična gesta. Ko partnerju ponudimo, da ga razbremenimo, mu s tem namreč na zelo preprost način sporočimo: vidim te, stojim ob tebi, tukaj se zate. 

4. Pojdita naprej in se prenehajta primerjati s preteklostjo 

Ena najbolj bolečih pasti v odnosih je primerjanje s tem, kako idealna je bila zveza nekoč. »Izhod iz limerence ne pomeni, da so ljubezen, romantika ali pustolovščina končane, pomeni samo, da se razvijajo,« pove terapevtka in opozori, da marsikateri par zaradi oklepanja preteklosti izgubi perspektivo svetle prihodnosti. Odnosi se spreminjajo. To ni znak poraza, ampak realnost. Vprašanje je, ali bomo vztrajali pri tem, da mora biti tako, kot je bilo, ali bomo gradili to, kar je mogoče zdaj.

5. Sprostita se in se več smejita 

V odnosih se hitro zgodi, da postanemo nadzorniki: merimo, beležimo, ocenjujemo, kaj je prav in kaj narobe, kaj deluje in kaj ne, kaj je partner storil in česar ni. Takšno vrednotenje ubija privlačnost in spodkopava bližino, zato Robinson-Kissova predlaga drugačno držo: prijateljstvo. 

Včasih je najbolj partnersko dejanje to, da kaj spustimo. Da se manj obešamo na napake. Da večkrat izberemo smeh in ekipni duh. »Bodita soigralca namesto revizorja,« zapiše terapevtka in doda: »Radost je magnetna. Humor povrne povezanost hitreje, kot bi jo popravljanje kadarkoli lahko.« 

Robinson-Kissova za konec še pove, da ni nič narobe, če odnos zahteva obnovo. To ne pomeni, da ste izbrali napačnega partnerja ali da se je ljubezen izpela. Pomeni le, da živite resnično življenje. Povezanost v odnosu se namreč goji z nenehnim obnavljanjem. Če to počnemo na bolj prijazen in sproščeni način, pa nam bo praksa veliko bolj vzdržna in domača, kot če jo bomo dojemali kot naporno delo.