Študija razkriva, kako verjetno je, da varajoči v odnosu ponovijo nezvestobo

Psihologi se že dolgo sprašujejo, ali je pravično, da o osebah, ki so se kdaj spustile v afero, sodimo, da so podvržene nezvestobi in predpostavljamo, da se bodo, če oziroma ko se jim bo ponudila priložnost, ponovno vdale skušnjavi prevare. Povedano preprosteje: so nekateri ljudje enostavno bolj nagnjeni k nepoštenemu vedenju?

Odgovor na to vprašanje se je strokovnjakom dolgo izmikal, za Psychology Today piše dr. Sebastian Ocklenburg, nemški profesor raziskovalnih metod na področju psihologije. »A nova študija, ki so jo pravkar objavili v znanstveni reviji Journal of Personality and Social Psychology, ponuja vpogled na to področje,« pravi dr. Ocklenburg.

Raziskovalna skupina pod vodstvom Isabel Thielmann z Inštituta Maxa Plancka za preučevanje kriminala, varnosti in prava v Freiburgu v Nemčiji je analizirala podatke, ki so jih raziskovalci na veliki skupini prostovoljcev pridobivali več let. Prostovoljce so v različnih časovnih obdobjih postavili pred moralne izzive in z vsakim novim eksperimentom prišli do presenetljivih rezultatov. 

Raziskovalci so ugotovili, da več »temnih« osebnostnih lastnosti kot ima oseba, večja verjetnost obstaja, da bo varala in goljufala. Foto: Shuterstock 

Izzivi so bili osnovani na igrah na srečo in orientirani v nagrajevanje, saj so pri vsakem izzivu za »pravilni« odgovor lahko zaslužili nekaj evrov. Prostovoljci so denimo morali izbrati določeno številko, in nato, ko jim je računalnik naključno pokazal neko številko, odgovoriti, ali se je ta ujemala s tisto, ki so jo izbrali. Ob tem jim je bilo rečeno, da raziskovalci ne poznajo pravilnega odgovora, kar je veliko prostovoljcev spodbudilo, da so se zlagali, da bi prišli do denarja.

Poleg tega so prostovoljci na začetku eksperimenta morali odgovoriti na vprašalnik o svoji osebnosti, pravi dr. Ocklenburg. »Raziskovalce so predvsem zanimale njihove »temne« lastnosti, kot so narcisizem, psihopatija, amoralnost, egoizem, pohlep, makiavelizem, sadizem in škodoželjnost, postavljali pa so jim tudi vprašanja o poštenosti in nepoštenosti.«

Na koncu eksperimenta so raziskovalci ugotovili, da so bili prostovoljci pri izzivih precej neiskreni. Poleg tega pa so s kompleksnim statističnim modeliranjem prišli do zaključkov, da so ljudje, ki so goljufali pri prvem izzivu, pogosteje goljufali tudi pri naslednjih, čeprav je med izzivi v eksperimentu minilo tudi več let.

A to še ni vse, piše dr. Ocklenburg. Raziskovalci so tudi ugotovili, da so goljufali predvsem tisti prostovoljci, ki so na vprašalniku razkrili »temne« osebnostne lastnosti. Natančneje, več tovrstnih lastnosti so imeli, večkrat so se pri izzivih zlagali.  

PREBERITE ŠE -> Dr. Veronika Podgoršek: Vse več žensk se odloči za nadomestke, pse

Kaj je torej nauk zgodbe? Dr. Ocklenburg pravi, da so bili skupni rezultati študije kristalno jasni: »nepošteno vedenje je bilo zelo dosledno pri vseh izzivih ne glede na to, koliko časa je med njimi minilo. Udeleženci, ki so enkrat goljufali pri izzivih, da bi pridobil več denarja, so bili zelo nagnjen k temu, da goljufajo ponovno.

»To nakazuje, da nepoštenost ni nekaj, kar se zgodi samo enkrat, temveč je dosledna osebnostna lastnost. Zato je malo verjetno, da bo nekdo, ki enkrat goljufa, spremenil svojo osebnost: to bo počel znova in znova,« meni nemški strokovnjak.

Naj se sliši klišejsko, a očitno je v pregovoru »enkrat prešuštnik, vedno prešuštnik« zrno resnice. Vredno premisleka pa je tudi, kako pošten je naš partner na drugih področjih v življenju. Kot dokazuje študija, je namreč goljufanje del človeške narave, ki ne samo, da se čez leta težko spreminja, ampak se lahko odraža tudi v različnih situacijah. Kdo torej pravi, da nekdo, ki danes okoli prinese znanca, jutri ne bo prevaral svojega partnerja?