Psihologinja razkriva, zakaj se toliko ljudi razide po jemanju zdravil za hujšanje

Nova zdravila za hujšanje obljubljajo boljše zdravje, več energije in boljše počutje v lastnem telesu. In za mnoge to tudi prinesejo. A obstaja področje, o katerem se skoraj ne govori: kaj se zgodi s partnerskim odnosom, ko se telo enega izmed partnerjev močno in hitro spremeni?

Ameriška psihologinja in certificirana terapevtka po Gottmanovi metodi dr. Kim Lampson, specializirana za delo s pari, ki imajo motnje hranjenja, za Psychology Today opozarja, da so prav odnosi pogosto nepričakovana »kolateralna škoda« drastičnega hujšanja. Še posebej v času, ko so zdravila iz skupine GLP-1 (Ozempic, Munjaro in podobna) vse bolj dostopna in se za njihovo pomoč pri hujšanju odloči vedno več ljudi. 

»Velika in nenadna izguba telesne teže je lahko za odnos enako stresna kot katera koli druga velika življenjska sprememba,« poudarja dr. Lampson. »A za razliko od selitve, bolezni ali izgube službe na to nihče ne opozori.«

Sprememba telesa vpliva na samopodobo

Ko eden izmed partnerjev hitro izgubi veliko telesne teže, se ne spremeni le njegova zunanja podoba. Spremeni se tudi način, kako oseba vidi sebe in svoje mesto v odnosu, razlaga psihologinja. »Pri nekaterih se prebudi več samozavesti, pri drugih pa jeza, zlasti zaradi let stigmatizacije, sramu ali občutka, da so bili prej manj vredni, saj je v zahodnih družbah diskriminacija na podlagi telesne teže vseprisotna.«

Po njenih izkušnjah se pri mnogih ženskah po hujšanju prvič pojavi tudi sposobnost reči ne – ne dotikom, ne seksu, ne pričakovanjem partnerja. Vendar ne zato, ker partnerja ne bi imele več rade, temveč zato, ker so se šele zdaj začele zares poslušati. »Izguba teže lahko v odnos vnese novo odločnost in asertivnost, ki je prej ni bilo,« pravi dr. Lampson. »In to lahko odnos zelo pretrese.« 

»V naši kulturi predpostavljamo, da je vitkejše telo vedno bolj zaželeno. Toda v resničnih odnosih to pogosto ne drži. Nekatere ljudi bolj privlačijo polnejše postave, drugi pa se ob spremembah partnerjevega videza čutijo zmedene ali celo oddaljene,« opozarja psihologinja dr. Kim Lampson. Foto: Shutterstock

Intimnost po hujšanju ni samoumevna 

Ena največjih zmot, s katerimi se terapevtka srečuje, je prepričanje, da bo hujšanje avtomatično izboljšalo spolno življenje para. »V naši kulturi predpostavljamo, da je vitkejše telo vedno bolj zaželeno. Toda v resničnih odnosih to pogosto ne drži,« opozarja. »Nekatere ljudi bolj privlačijo polnejše postave, drugi pa se ob spremembah partnerjevega videza počutijo zmedeni ali celo oddaljeni.«

Poleg tega hujšanje pogosto vpliva na telesno samopodobo na nepričakovane načine. Odvečno kožo, brazgotine po operacijah, spremenjene oblike telesa lahko spremljata sram in umik od intime, pravi dr. Lampson, ki v svoji terapevtski praksi parom pomaga voditi tudi skozi izredno težke pogovore, kot na primer: 

»Po menopavzi se počutim povsem drugače v svojem telesu.« 

»Včasih nočem imeti spolnih odnosov, ker mi ni všeč, kako izgledam.«

»Ko mi ni všeč, kako izgledam, se ti izogibam, ker me skrbi, da bi dotik vodil v pobudo za seks, česar si ne želim.«

»Moje telo po operaciji ni več enako, sram me je brazgotin.«

»Sovražim, ko me pohvališ, saj čutim pritisk, da moram vedno izgledati tako, kot zdaj, pa ne morem. Starala se bom in moje telo se bo spreminjalo.«

»Zdaj imam trebuh. Prej ga nisem imela. Moja zadnjica je postala ploska. Nosim večjo konfekcijsko številko in skrbi me, kaj si misliš.«

Po besedah dr. Lampson tovrstna vprašanja niso znaki šibkosti odnosa, temveč povabilo h globlji iskrenosti. »Ko telesne spremembe ostanejo neizgovorjene, pogosto postanejo vir oddaljenosti. Ko pa jih izrečemo, lahko postanejo most do večje bližine.« 

PREBERITE ŠE -> Seksologinja dr. Gabrijela Simetinger: Obstaja samo ene vrste orgazem

Po hujšanju se ljudje počutijo bolj ranljive 

Še posebej pomemben vidik, ki ga psihologinja izpostavlja, je dejstvo, da je za nekatere ljudi višja telesna teža dejansko nekakšna oblika zaščite. Morda se sliši neverjetno, saj se v svetu, ki glorificira vizualnost, zdi samoumevno, da si vsak želi ustrezati lepotnim standardom vitkosti, a dr. Lampson poudarja, da ni tako. 

»Pri posameznikih z izkušnjami spolne travme prekomerna telesna teža včasih nezavedno služi kot oklep, saj odbija poglede in pozornost,« pojasnjuje. »Ko ta zaščita izgine, se lahko pri osebi vzbudijo občutki izpostavljenosti, ranljivosti in ogroženosti.« Po hujšanju so pogledi drugih lahko intenzivnejši, kar pri mnogih, zlasti pri ženskah, sproži občutek objektivizacije, ne pa potrditve.

Po drugi strani pa nekateri v tem, da se pri višji teži dojemajo kot nezaželene, najdejo občutek varnosti v odnosu. »To prepričanje lahko deluje kot zavora pred impulzi po varanju ali odhodu iz odnosa,« pravi terapevtka. »Ko telo postane družbeno bolj sprejemljivo, ta notranja zavora izgine.«

Poleg zdravil za hujšanje bi morali predpisovati še partnersko terapijo 

Dr. Lampson meni, da bi morali o vplivu hujšanja na partnerske odnose govoriti enako odkrito kot o najpogostejših zdravstvenih simptomih, ki spremljajo njihovo jemanje (ti so slabost, bruhanje, zaprtje, driska). »Na nobenem od teh zdravil ni opozorila, da lahko ob jemanju pride do partnerskih konfliktov, čustvene distance ali celo nezvestobe,« opozarja. »Pa vendar to v praksi vidimo zelo pogosto.«

Zato predlaga nekaj, kar se morda sliši radikalno, a je po njenem mnenju nujno: kadar zdravnik predpiše GLP-1 zdravilo osebi v resnem partnerskem odnosu, bi moral hkrati priporočiti tudi partnersko svetovanje. »Če se spreminja telo, se bo skoraj zagotovo spremenil tudi odnos,« poudarja dr. Lampson in doda: »In o tem se je treba pogovarjati varno, vodeno in brez obtoževanja.« 

Za nekatere ljudi je višja telesna teža dejansko nekakšna oblika zaščite, saj odbija poglede in pozornost okolice, ki sprožajo občutke objektivizacije. Foto: Shutterstock

Pogovor, ki lahko odnos poglobi in okrepi

Hujšanje samo po sebi ni problem. Problem je tišina, ki ga pogosto spremlja, opozarja ameriška psihologinja in terapevtka, ki je pri svojem delu s pari razvila vajo RED (Relationship Enhancing Discussions oziroma pogovori za krepitev odnosa). Gre za voden pogovor, v katerem se partnerja varno dotakneta tem, povezanih s telesom, težo in intimnostjo, brez kritike in brez pritiska na takojšnje rešitve. 

V okviru te vaje si partnerja zastavita vprašanja, kot so:

– Kako se počutiš glede svojega telesa po spremembi telesne teže?

– Kako se počutiš, ko gledam ali se dotikam tvojega telesa po teh spremembah?

– Kako spremembe tvoje telesne teže vplivajo na tvojo željo po spolni intimnosti z menoj?

– Ali spremembe moje telesne teže vplivajo na tvojo željo po spolni intimnosti z menoj? Če da, kako?

– Ali lahko kaj rečem, ali storim, da bi se ob spremembah telesa ali telesne podobe počutil/a bolj varno in sproščeno v bližini z menoj?

»Cilj teh vprašanj ni, da se partnerja strinjata, ampak da se slišita,« poudarja dr. Lampson. »Že samo to, da je telesna izkušnja videna in priznana, lahko močno zmanjša napetost v odnosu.«