Psiholog razkriva ključno sestavino dobrega partnerskega odnosa

Ljudje so pogosto naivno prepričani, da je ljubezen med partnerjema tista ključna sestavina odnosa, ki jima bo pomagala premagati vse težave. Ali da je celo tako vsemogočna, da zaradi nje težav sploh ne bo na spregled. 

»A obstaja več razlogov, zakaj ljubezen sama po sebi ni dovolj,« pravi ameriški psiholog in filozof dr. Paul J. Dunion, ki je za Psychology Today razkril ključno sestavino, nujno za obstoj zveze. 

Po njegovem namreč prihodnost partnerskega odnosa ogrožajo kar trije pomembni faktorji, ki jim tudi najbolj romantična ljubezen sama ni kos. 

Prvi problem je, da ima vsak izmed nas nerazrešene travme iz preteklosti, ki v bližnjih odnosih naravno pridejo na površje. 

Drugi razlog je, da ljudje v stresnih situacijah izgubimo kapaciteto učinkovitega reševanja konfliktov. 

Tretji problem pa se pojavi, ko zaljubljenost v odnosu zbledi in nehamo idealizirati partnerja ter ga ugledamo v realni luči. Takrat ljubezen sama ni dovolj, da bi sprejeli partnerjeve pomanjkljivosti, ki nam začnejo parati živce. 

Kaj je torej tisto, kar nam lahko pomaga, ko minejo »medeni tedni« in se poliže med začetne zatrapanosti? Dr. Dunion meni, da je učinkovito orodje za brušenje in negovanje odnosa »prakticiranje radikalne odgovornosti«.  

Odnosi na preizkušnji 

»Zaradi telesne in čustvene bližine, ki je značilna za intimne odnose, so nesoglasja, povezana z neizpolnjenimi potrebami in nerazumevanjem, neizogibna,« piše ameriški psiholog. Večina parov se v teh trenutkih odziva z naučenimi strategijami iz otroštva: izogibanjem, prevlado, obtoževanjem, analiziranjem in pridiganjem.

Med njimi je najnevarnejši in najbolj destruktivni manever pasivna agresija, ki jo pogosto izvajamo nezavedno,« pravi dr. Dunion. »Izraža se kot umik, sarkazem, odlašanje z odgovornostjo, dolgotrajna tišina, zadrževanje pomembnih informacij in nepriznavanje napak.«

Ko par trči ob takšne vedenjske vzorce, ljubezen sama več ne zadostuje. Takrat v ospredje stopi notranje delo – pripravljenost, da vsak od partnerjev prevzame svoj delež in se iskreno vpraša: Kaj v resnici prinašam v ta odnos? 

PREBERITE ŠE -> Za dober partnerski odnos se je treba truditi. Kaj pa, če se preveč? 

Kaj pomeni biti radikalno odgovoren

Dr. Dunion pojasni, da je prakticiranje radikalne odgovornosti v odnosu celosten prikaz našega vedenja in drže. »Partnerju sporoča: Prevzel bom odgovornost za svoj delež pri najinih težavah. Predvsem pa je to način, da uredimo odnos s samim seboj,« pravi psiholog. 

Radikalna odgovornost torej ni le terapevtski trik, temveč življenjska praksa zrelosti. Gre za učenje, kako ostati prisoten in sočuten tudi, ko nas preplavijo čustva. To pomeni, da ne iščemo krivca, ampak razumemo, da imamo vedno moč vplivati na svoj del dinamike.

Takšna drža zahteva veliko poguma – in veliko ponižnosti, pove dr. Dunion, ki razloži, da je za prakticiranje radikalne odgovornosti v odnosih (pa tudi do nas samih), potrebno, da zapustimo cono udobja in se podamo na intimno pustolovščino. 

Najnevarnejši in najbolj destruktivni manever, ki ga partnerji ob konfliktih v odnosu začnejo nezavedno izvajati, je pasivna agresija. Foto: Shutterstock

Kako prakticirati radikalno odgovornost

Da bi bila ta praksa res uporabna v vsakdanjem življenju, dr. Dunion ponudi nekaj konkretnih korakov.

1. Soočite se s sramom

Prevzeti odgovornost za svoja dejanja v prvi vrsti pomeni, da se znamo opravičiti. »Skoraj nemogoče je reči ‘Oprosti’, če v sebi nosimo toksičen sram,« opozarja psiholog, zato je prvi korak k prakticiranju radikalne odgovornosti, da pri sebi prepoznamo, zakaj nas občutek krivde ali manjvrednosti zadržuje pred iskrenim opravičilom. »Sram nas oddaljuje od bližine, zato ga je treba ozavestiti, ne potlačiti,« pravi dr. Dunion. 

2. Dihajte

Ko pride do konflikta s partnerjem, ljudje izbruhnejo ali molčijo in zadržujejo dih. A slednje ni dobra taktika, pravi psiholog, ki pove, da zadrževanje diha zmanjšuje dovod kisika in povečuje napetost v nas. Svetuje izvajanje zavestnega dihanja, saj to umiri telo in um in nam v stresnih situacijah pomaga preklopiti iz avtomatske reakcije na zavestni odziv. 

3. Bodite pozorni nase

»Bolj ko razumemo, kaj prinašamo v konflikt, več možnosti imamo, da ga razrešimo,« pravi dr. Dunion. To pomeni spremljati, kaj se dogaja v našem notranjem svetu: napetost v telesu, misli, zgodbe o sebi in partnerju. Ko to ozavestimo, dobimo jasnejši vpogled v dogajanje, ki je sprožilo konflikt, kar nam omogoča, da reagiramo bolj razumno.  

4. Izražajte se z »JAZ«, ne »TI« 

V prepirih ljudje pogosto začnejo z obtoževanjem. »Ti si rekel/naredil to in to.« »Tvoja krivda je, da se je to zgodilo.« In tako naprej. S tem partnerja stisnemo v kot in mu odvzamemo možnost, da sam izrazi svoje doživljanje situacije. 

Dr. Dunion svetuje, da v konfliktih s partnerjem besede izbiramo bolj premišljeno. Namesto zaimka »TI«, uporabimo »JAZ«. »Jaz-sporočila izražajo naše doživljanje in hkrati partnerju ponujajo priložnost, da ima svoje,« pojasnjuje Dunion. Tako v odnosu zmanjšamo obrambnost in povečamo možnost, da nas partner sliši. 

5. Upravljajte napetost

»Konflikti neizogibno vključujejo določeno stopnjo napetosti, ki nas običajno spodbudi, da reagiramo, namesto da bi odgovorili,« razlaga psiholog, ki svetuje, da si v trenutkih trenja vzamemo kratek premor (dovolj je že 10 ali 15 minut) in nato nadaljujemo pogovor s partnerjem. V tem premoru lahko izvedemo vaje zavestnega dihanja in premislimo o problemu. 

A pozor. Premor naj ne bo predolg ali neke vrste obliž za konflikt, nekateri pari celo rečejo, da postavijo prepir na »pavzo«, v bistvu pa ga samo pometejo pod preprogo. Pomembno je, da konflikte sproti razrešujemo, če ne, se kopičijo in sčasoma narastejo v nepremostljive probleme, zato se po premoru vedno vrnite v partnerski dialog. 

PREBERITE ŠE -> Kaj partnerja storita po prepiru, je ključna stvar (nasvet psihologa za boljši odnos)

6. Vadite odpuščanje in priznanje

»Zavežite se, da boste odpustili sebi za vsako neučinkovito reakcijo,« svetuje Dunion in dodaja: »Izrazite hvaležnost partnerju vsakič, ko opazite, da prevzema radikalno odgovornost.« Takšne drobne potrditve po njegovo namreč gradijo varnost in spoštovanje v odnosu.

Nova raven čustvene bližine

Biti radikalno odgovoren pomeni, da najdemo nove načine, kako sobivati s sabo in z bližnjimi, pravi ameriški psiholog in filozof, ki razlaga, da se v tem procesu učimo opuščati vzorce, ki ne podpirajo rasti čustvene intimnosti. Z radikalno odgovornostjo lahko partnerski odnos postane prostor osebne rasti in ne zgolj udobja. 

Ko se oba partnerja zavežeta takšni praksi, se odnos začne spreminjati, obljublja dr. Dunion, ki opozori, da to ne pomeni, da bodo konflikti med partnerjema izginili, bodo pa postali priložnost za zorenje. »Ko se pari medsebojno zavežejo radikalni odgovornosti, lahko z lahkoto sprejmejo kateri koli model reševanja konfliktov.«

Ljubezen + odgovornost = zrel odnos

Radikalna odgovornost torej ne izniči razlik in ne obljublja popolne harmonije, vendar v odnos prinaša nekaj dragocenejšega – občutek, da se lahko vedno znova vrnemo drug k drugemu z iskrenostjo in zavedanjem, da nismo popolni, a se trudimo.

Ljubezen brez odgovornosti je namreč zgolj romantična fantazija, ljubezen, podkrepljena s prevzemanjem odgovornosti, pa je  pogumna praksa dveh zrelih posameznikov, ki se učita biti iskrena – do sebe in drug drugega.