Phubbing: majhna razvada, ki tiho spodkopava partnerski odnos

Beseda izhaja iz angleške sestavljenke phone (telefon) in snubbing (ignoriranje, odrivanje). Čeprav je phubbing postal skoraj vsakdanji del sodobnega življenja in ga nezavedno počnemo skoraj vsi, strokovnjaki svarijo, da ima lahko precej neprijetne in na dolgi rok celo škodljive posledice za partnerske in druge medosebne odnose.

Na to opozarja tudi ameriški strokovnjak za čuječnost in odnose dr. Clay Drinko, avtor več knjig o zavestni komunikaciji, ki je o tem pojavu pisal za portal Psychology Today. Kot poudarja, se vpliva takšnega vedenja pogosto sploh ne zavedamo, saj ga mnogi dojemajo kot nepomembno navado sodobnega časa. »Ni prijetno, ko nas kdo ignorira. Biti ignoriran pomeni biti zavrnjen. Pomeni, da smo prezrti ali odrinjeni na stran. Toda danes obstaja nova oblika ignoriranja – phubbing,« pojasnjuje Drinko. »Morda se zdi samoumevno reči, da je phubbing nadležen in frustrirajoč, vendar imamo zdaj tudi empirične dokaze, ki potrjujejo, kako slaba družbena poteza v resnici je.«

Prizor je verjetno znan skoraj vsakomur: sredi pogovora pogledamo sogovornika, ta pa je medtem že povsem zatopljen v zaslon telefona. Pogovor se ustavi, stik se prekine in tisti na drugi strani lahko hitro začuti, da je postal manj pomemben od naprave v rokah. Po Drinkovih besedah takšni trenutki niso le neprijetni, temveč lahko na dolgi rok vplivajo tudi na dinamiko odnosa. Še posebej občutljivi nanje so ljudje, ki v odnosih že tako močno hrepenijo po potrditvi in bližini. 

Marsikdo partnerjevo ignoriranje zaradi telefona doživilja kot osebno zavrnitev. Foto: Shutterstock

Prav zato je zanimivo, da je phubbing v zadnjih letih postal tudi predmet znanstvenih raziskav. V eni od njih so raziskovalci z Univerze v Southamptonu skoraj dvesto udeležencev prosili, naj deset dni vodijo dnevnik in beležijo situacije, v katerih so doživeli ali sami povzročili phubbing. Izkazalo se je, da imajo takšni trenutki lahko presenetljivo močan psihološki učinek. Še posebej občutljivo nanje reagirajo ljudje z bolj anksioznim stilom navezanosti – tisti, ki v odnosih močneje hrepenijo po potrditvi in bližini. Pri njih je bilo več občutkov žalosti, zamere in tudi nižje samopodobe. Ko jih partner ignorira zaradi telefona, lahko to doživijo kot osebno zavrnitev. 

PREBERITE ŠE -> Romantične komedije so nas naučile nekaj hudo napačnega

Toda pomen takšnih drobnih trenutkov v odnosih ni nova ugotovitev. Na to že desetletja opozarjata ameriška psihologa in zakonska terapevta dr. John Gottman in dr. Julie Schwartz Gottman, ki veljata za enega najvplivnejših raziskovalnih parov na področju partnerskih odnosov. Gottmanova sta več kot petdeset let preučevala dinamiko parov in poskušal razumeti, zakaj nekateri odnosi obstanejo, drugi pa razpadejo. V svojih znamenitih raziskavah sta ugotovila, da dolgoročno stabilnost odnosa pogosto določajo prav majhni, vsakdanji trenutki oziroma t. i. »pobude za povezovanje« To so drobni poskusi, s katerimi partner išče stik: vprašanje o dnevu, komentar o vremenu, deljenje zanimive novice ali preprosto povabilo k objemu.

Na takšno pobudo lahko partner reagira na tri načine: se obrne proti njej, jo prezre ali se ji celo upre. Prav odziv na te drobne signale pa ima po Gottmanovih ugotovitvah velik pomen za prihodnost odnosa. Pari, ki so se na partnerjeve pobude redno odzivali, so veliko pogosteje ostali skupaj, medtem ko so pari, ki so jih pogosto spregledali ali ignorirali, bistveno pogosteje končali v razhodu.

In prav tu se phubbing pokaže v precej bolj resni luči. Ko se sredi pogovora zazremo v telefon, ne spregledamo le besed sogovornika, temveč spregledamo tudi njegov poskus povezovanja. Vsakič, ko partner pogleda v zaslon namesto v nas, lahko nezavedno pošlje sporočilo, da tisti trenutek ni zares prisoten. Sčasoma se lahko takšni drobni trenutki začnejo kopičiti. In prav v tem je po dr. Drinkovem mnenju največja težava sodobnega phubbinga. »Phubbing morda deluje kot majhna, nepomembna navada,« piše, »v resnici pa pomeni, da partnerji zamujajo priložnosti za povezovanje, tiste drobne trenutke, ki dolgoročno ohranjajo odnos živ.«

Če pogledamo skozi prizmo Gottmanovih raziskav, to pravzaprav pomeni, da telefon včasih postane tretji udeleženec v odnosu in pogosto prav tisti, ki preusmeri pozornost stran od človeka pred nami. 

Dolgoročno stabilnost odnosa določajo drobni, vsakdanji trenutki povezanosti med partnerjema, zato lahko »phubbing«, ki se neprestano ponavlja, resno ogrozi partnersko zvezo. Foto: Shutterstock

2 preprosta načina, kako partnerski odnos rešiti pred phubbingom  

Dobra novica je, da lahko phubbing že z nekaj preprostimi spremembami v vsakdanjih navadah precej hitro omejimo, piše dr. Drinko. Po njegovem mnenju sta dovolj že dva konkretna ukrepa. Prvi je, da postavimo jasne meje uporabe telefonov. To lahko pomeni, da se partnerja dogovorita za trenutke brez zaslonov: na primer med večerjo, v spalnici ali v določenih urah dneva. Takšne majhne odločitve lahko naredijo presenetljivo veliko razliko, saj ustvarijo prostor, v katerem je pozornost spet namenjena odnosu.

Drugi ukrep pa je še bolj preprost, saj ne prinaša omejevanja uporabe pametnih naprav, ampak dodajanje konteksta partnerju. Dr. Drinko pravi, da je pogosto že dovolj, da partnerju jasno povemo, zakaj smo na telefonu. »Če morate na hitro odgovoriti na sporočilo ali službeni e-mail, to povejte na glas. Zagotovite mu, da boste telefon pospravili in se mu v miru posvetili ter ga poslušali, takoj, ko končate z delom.« 

PREBERITE ŠE -> Ali v dobi aplikacij za zmenke flirtanje sploh še obstaja?

Na prvi pogled se to morda zdi nepomembno, vendar lahko prav ta majhna razlaga ublaži občutek zavrnitve. Del bolečine ob phubbingu namreč izhaja iz negotovosti, ker ne vemo, kaj druga oseba počne na telefonu in zakaj je tisti zaslon nenadoma pomembnejši od pogovora. Ko razlog razumemo, je občutek zavrnitve veliko manjši, razlaga dr. Drinko. 

V resnici pa nas zgodba o phubbingu vrača k nečemu precej starejšemu od pametnih telefonov. Ljudje smo od nekdaj občutljivi na znake pozornosti in sprejetosti. Ko nas nekdo posluša, ko se odzove na naše besede ali se nas dotakne z objemom, dobimo tihi signal, da smo pomembni. Ko se to ne zgodi, lahko hitro začutimo nasprotno. Phubbing je morda res problem 21. stoletja, toda občutek prezrtosti je star toliko kot človeški odnosi. In prav zato je včasih dovolj že majhen premik: pogled, ki ga namesto v zaslon usmerimo v človeka pred seboj, ali prijazna beseda, da smo še prisotni, namesto nemega strmenja v pametno napravo.

--> Prisluhnite pogovoru s svetovalko na Centru Logout Mijo Repenšek, ki pravi, da je telefon precej priročen »tampon« v trenutku šibkosti, ker prek njega reguliramo svoje občutke.