Razširjene pravice do oploditve, odprta vprašanja: kdo je biološki oče?

Razširitev pravic do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki od decembra v Sloveniji vključuje tudi samske ženske in ženske v istospolnih razmerjih, pomeni pomemben premik na področju reproduktivnih pravic. Kot poudarja pravnica Tina Pirnovar, gre za pozitiven precedens z vidika varstva človekovih pravic, medtem ko sociologinja Sonja Lokar opozarja na širši družbeni pomen: »Starševstvo ni pravica, temveč možnost in izbira.« Sprememba tako presega zgolj medicinski okvir in posega v razumevanje družine ter položaj žensk v družbi.

Čeprav je dostop do postopkov formalno razširjen, praksa za zdaj ostaja omejena. Zanimanje je zmerno, doslej so v treh javnih  zavodih: v Ljubljani, Mariboru in Postojni ter v zasebnem Zdravstvenem centru Dravlje obravnavali posamezne primere iz teh dveh skupin, a postopki še niso zaključeni, med ključnimi izzivi pa ostajajo dolge čakalne dobe in pomanjkanje darovalcev. Sistem se tako šele prilagaja novim upravičenkam, pri čemer del parov in posameznic še naprej odhaja na postopke v tujino.

PREBERITE ŠE -> Na starševstvo bi morali gledati kot na adolescenco – na čas korenitih sprememb

Otrok nima pravice izvedeti, kdo je biološki oče

Ob tem pa zakonodaja odpira tudi širša vprašanja, ki presegajo dostopnost storitev.  Pri nas otrok pri OBMP nima splošne pravice, da bi izvedel identiteto darovalca. Dostop do teh podatkov zakon omejuje predvsem na zdravstvene razloge in potrebe državnih organov, pogodbe pa tega ne morejo razširiti, razlaga pravnica Tina Pirnovar.

Drugod se pristop spreminja: vse več držav opušča anonimnost darovalcev in otrokom omogoča vpogled v izvor, saj se ta pravica vse bolj razume kot del pravice do zasebnega in družinskega življenja. Slovenska ureditev tako ostaja restriktivna, medtem ko razvoj prava kaže na večjo preglednost in morebitno prihodnjo razširitev te pravice.

Nina Jančar, vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na ljubljanski ginekološki kliniki, sicer ob tem poudarja, da je odločitev za otroka »velik finančni zalogaj in odgovornost, da je treba o tem dobro premisliti, sploh če gre za samsko žensko brez podpore drugih. Predvsem je treba imeti v mislih dobrobit otroka.«

Je torej slovenska družba že pripravljena na podobo ženske z otrokom?

Zakaj si pristojni pri nas prizadevajo za samooskrbo pri darovalcih? Kdo sploh je lahko darovalec? Zakaj v Legebitri menijo, da bi lahko Slovenija sodelovala z evropsko semensko banko? Preberite si v celotnem prispevku.

PREBERITE ŠE -> Otrok ni pravica, ki bi jo morala država zagotoviti posamezniku