Nevidno delo v družinah: Raziskava dokazuje, kaj ženske resnično izčrpava

Ob novem šolskem letu vsak starš ve, da je bil nakup vseh šolskih potrebščin še najbolj enostavna (vsaj kar se mentalnega napora zdi) naloga, ki jo je moral opraviti. V prvih dnevih in tednih septembra, ko prihajajo šolski urniki in termini obšolskih obveznosti, se prava kombinatorika šele začne. In to je le ena od skrbi, ki v družinski dinamiki v večini primerov pade na ženske.

Sveža študija potrjuje, da so ženske v razmerjih bolj zadovoljne, ko moški ne prevzame le fizičnih opravil doma, ampak tudi skrbi, ki zaposlujejo misli. Torej poenostavljeno – ženskam ni pomembno, kdo pomije posodo, bolj je pomembno, da si tudi moški zapomni dogodke v družinskem koledarju.

Tudi če si partnerja gospodinjska opravila na prvi pogled razdelita precej enakovredno, lahko eden od njiju še vedno nosi nesorazmerno velik del tako imenovanega mentalnega bremena. Nova raziskava, objavljena avgusta 2026 v reviji Personality and Social Psychology Bulletin, kaže, da je prav to pogosto nevidno delo pomembno povezano z zadovoljstvom žensk v heteroseksualnih partnerskih zvezah. Namreč, pogosteje je ženska tista, ki ve, kdaj mora otrok k zobozdravniku, ženska sestavlja tedenski jedilnik, ve, kaj manjka v hladilniku, prav tako ona ve, kdaj hčerkina sošolka praznuje rojstni dan in za darilo bo najverjetneje poskrbela - ženska. Vse te naloge so mentalno breme, ki ni zanemarljivo. Avtorice omenjene raziskave psihologinje in raziskovalke Verena Klein, Esra Ascigil, Tanja Oschatz in Rotem Kahalon mentalno breme opisujejo kot kombinacijo kognitivnega in čustvenega dela, ki je nujno za delovanje družine ali partnerskega odnosa.

Kognitivno delo vključuje razmišljanje, načrtovanje, organiziranje, predvidevanje in spremljanje obveznosti. Gre denimo za to, kdo pozna otrokov urnik, kdo ve, kdaj je treba zamenjati posteljnino, kdo razmišlja, kaj je treba urediti naslednji teden, in kdo poskrbi, da se stvari tudi dejansko zgodijo.

Čustveno delo je nekoliko drugačno. Sem sodijo skrb za počutje drugih, prepoznavanje njihovih potreb, tolaženje, vzdrževanje bližine med partnerjema in celo organiziranje skupnega časa. To delo je težje opaziti, saj se velik del dogaja v naših mislih. Poleg tega ga, drugače kot pomivanje posode ali sesanje stanovanja, skoraj nikoli ni končano.

Tako ženske kot njihovi partnerji so poročali, da ženske prevzemajo večji del mentalnega bremena. Foto: Shutterstock

Ženske še vedno pogosteje »mislijo na vse«

Raziskava je potekala v dveh delih. V prvem je sodelovalo 452 žensk iz Velike Britanije, ki so živele z moškim partnerjem. Povprečno so bile stare približno 42 let, nekaj več kot polovica jih je imela otroke. Raziskovalke so jih med drugim spraševale, kdo v njunem odnosu prevzema posamezne oblike mentalnega in gospodinjskega dela.

Drugi del je zajel 156 heteroseksualnih parov iz Velike Britanije in ZDA. Partnerja sta bila v zvezi povprečno 13 let, raziskovalci pa so tokrat lahko primerjali tudi odgovore obeh članov para.

Rezultati so bili precej enotni: tako ženske kot njihovi partnerji so poročali, da ženske prevzemajo večji del mentalnega bremena. Razlika med spoloma je bila pri tem večja kot pri fizičnem gospodinjskem delu.

Za zadovoljstvo žensk ni pomembno samo, kdo pospravlja

Še zanimivejša je bila povezava z zadovoljstvom v partnerskem odnosu. V prvi raziskavi je bilo večje sodelovanje moškega pri mentalnem bremenu povezano z večjim zadovoljstvom žensk v zvezi. Mentalno breme se je pri tem pokazalo kot pomembnejši dejavnik od same razdelitve fizičnih gospodinjskih opravil.

Drugi del raziskave, v kateri sta sodelovala oba partnerja, je pokazala nekoliko bolj kompleksno sliko. Ženske so bile z zvezo najbolj zadovoljne, kadar so menile, da si mentalno breme s partnerjem delita bolj enakomerno.

Pri moških pa so raziskovalci odkrili drugačen vzorec: večje zadovoljstvo v zvezi so izražali, kadar je partnerka prevzemala večji del mentalnega bremena. Avtorice opozarjajo, da so ugotovitve prejšnjih raziskav glede moških manj enotne, pri ženskah pa se precej dosledno kaže povezava med bolj enakovredno razdelitvijo dela in večjim zadovoljstvom.

Težje je razdeliti nekaj, česar pogosto niti ne prepoznamo kot delo – na primer skrb, da nekdo sploh opazi, da je treba posesati. Foto: Shutterstock

Je mentalno breme povezano tudi s seksom?

Raziskovalke so preverile še nekaj, kar je bilo doslej precej manj raziskano: ali je razdelitev mentalnega bremena povezana tudi s spolnim zadovoljstvom.

Ženske, ki so menile, da si s partnerjem mentalno breme delijo bolj enakovredno, so poročale tudi o večjem spolnem zadovoljstvu. V prvem delu raziskave pa je bila s spolnim zadovoljstvom povezana predvsem čustvena komponenta mentalnega bremena, ne toliko samo organiziranje in načrtovanje vsakodnevnih opravil.

Raziskovalke zato domnevajo, da utegne biti za intimnost posebno pomemben občutek, da partner prevzema del čustvene skrbi za odnos in družino. Opozarjajo pa, da raziskava ni neposredno ugotavljala vzrokov za spolno željo.

Mogoča razlaga je tudi povsem praktična: če je človek ves čas zaposlen z razmišljanjem, kaj je še treba narediti, česa ne sme pozabiti in kako se počutijo vsi drugi člani družine, mu za intimnost ostane manj psihičnega in čustvenega prostora.

PREBERITE ŠE -> Ljubezen ni dovolj: terapevtka razkriva, zakaj nekateri pari kljub čustvom ne morejo ostati skupaj

Tudi ženske, ki verjamejo v enakopravnost, nosijo več bremena

Ena zanimivejših ugotovitev raziskave je, da razdelitev mentalnega bremena pri ženskah skoraj ni bila povezana z njihovim odnosom do tradicionalnih spolnih vlog. Povedano drugače: tudi ženske, ki zagovarjajo enakopravnost med spoloma, lahko doma še vedno samodejno prevzemajo večino načrtovanja, skrbi in organiziranja.

Avtorice menijo, da prav nevidnost mentalnega dela omogoča, da se takšni vzorci ohranjajo. O tem, kdo bo posesal stanovanje, se partnerja še lahko dogovorita. Veliko težje pa je razdeliti nekaj, česar pogosto niti ne prepoznamo kot delo – na primer skrb, da nekdo sploh opazi, da je treba posesati, naročiti otroka k zdravniku ali načrtovati družinski konec tedna.

Raziskava ne dokazuje, da mentalno breme povzroča nezadovoljstvo

Ob ugotovitvah je treba upoštevati nekaj pomembnih omejitev. Raziskavi sta bili izvedeni med heteroseksualnimi pari v Veliki Britaniji in ZDA, zato rezultatov ni mogoče avtomatično prenesti na vse kulture, oblike partnerskih odnosov in družine.

Gre tudi predvsem za povezave med dejavniki, ne za dokaz vzroka in posledice. Iz raziskave zato ne moremo sklepati, da neenako razdeljeno mentalno breme samo po sebi povzroči slabšo zvezo ali manj zadovoljivo spolnost.

PREBERITE ŠE -> Odvisnosti v odnosu: razpoke, ki rušijo še tako trdne odnose

Avtorice poleg tega niso neposredno preverjale zaposlitvenega statusa oziroma števila ur plačanega dela posameznih partnerjev, kar bi prav tako lahko vplivalo na razdelitev dela doma.

Raziskava pa opozarja na nekaj, kar se pri pogovorih o enakopravnosti doma pogosto izgubi: ni dovolj vprašati samo, kdo kaj naredi. Pomembno je tudi, kdo mora ves čas razmišljati o tem, kaj je treba narediti.