Na ta način nezavedno odrivamo ljudi od sebe (in kako to spremeniti)

Ena najosnovnejših človeških potreb je, da se povežemo z drugimi. Vsak od nas si želi bili viden, slišan in razumljen. A ironično veliko ljudi prav te bližine ne zna zgraditi ali pa jo celo sabotira (največkrat nehote). Naj razložimo, zakaj. 

Predstavljajte si, da se odprete partnerju ali prijatelju. Zaupate mu, da vas nekaj muči, postanete ranljivi, on pa vam odvrne: »Ah, ne skrbi, saj bo minilo.« Ali pa: »To lahko rešiš na tak način …«

Že res, da je vaš partner ali prijatelj reagiral z dobrimi nameni, ker vas želi pomiriti ali vam pomagati, a takšen odziv človeku, ki je v stisku, običajno ne pomaga. Še več, sogovornika praviloma oddalji, namesto da bi ju zbližal, za Psychology Today pravi ameriški doktor psihologije in terapevt Jason N. Linder. 

Pomirjujoči stavki naredijo več škode kot koristi

Ljudje pogosto mislimo, da pomirjanje in dajanje nasvetov podpre osebo, ki trpi, pravi dr. Linder, a resnica je, da ko nam nekdo zaupa svojo ranljivost, praviloma tega ne počne, ker si želi rešitev, ampak ker hrepeni po povezavi. 

Stavki, kot so: »Ne skrbi.«; »Ni tako hudo.« in »Saj bo.«, tako niso blagodejni, ampak osebi, ki se nam izpoveduje, odvzamejo legitimnost čustev. Namesto da bi jo pomirili, ji sporočajo: »Tvoj občutek ni pravi.« 

Dr. Linder pove, da so prav zato terapevti izurjeni v drugačni komunikaciji, saj bi se jim v nasprotnem primeru pacienti zaprli kot školjke. Terapevti vedo, da je za vzpostavljanje povezave s človekom bolj pomembno, da ga poslušamo, ne pa mu svetujemo in ga popravljamo, da odsevamo njegova čustva, na pa jih zanj rešujemo. 

Ameriški psiholog razkriva, da je najmočnejša stvar, ki jo lahko izrečemo, ko nam nekdo pripoveduje nekaj bolečega, pritrditev. Poskusite s stavki, tipa: »To se res sliši težko.« ali »Nič čudnega, da se tako počutiš.« 

Tovrstna reakcija se imenuje refleksija in je v terapiji temelj, saj z njo zrcalimo čustva sogovornika. Sporočamo mu: »S teboj sem. Tvoje doživljanje ima prostor.« S tem pristopom omogočimo, da se človek počuti videnega, in ko se to zgodi, se lahko tudi sprosti, odpre, poveže. 

PREBERITE ŠE -> Besede, s katerimi lahko rešite vsak konflikt (po mnenju psihologov)

Zakaj popravljanje boli bolj, kot si mislimo 

Še ena velika napaka, ki jo počnemo ljudje v komunikaciji z drugimi, je popravljanje, pravi dr. Linder. Recimo, da nam bližnji reče: »Nikoli me ne poslušaš!« Mi pa mu odvrnemo »To ni res, vedno te poslušam.« Morda slednje res drži, a v situaciji nam statistika tega, kaj je prav in kaj narobe, ne bo prav nič pomagala. Sogovornik nam namreč želi sporočiti, da se ne počuti slišanega. 

Če se osredotočamo na njegove besede in jih popravljamo, namesto da bi razumeli njegovo čustveno sporočilo, pride v odnosu do trka. Ne gradimo več mostu, ampak ustvarimo razpoko. Dr. Linder razlaga, da enako potrjuje tudi priznana psihoterapevtska metoda motivacijskega intervjuja: Ko skušamo ljudi popraviti, pomiriti ali prepričati v nekaj, se pogosto še bolj zaprejo, postanejo defenzivni ali se odmaknejo. 

Refleksija pa po drugi strani počne nasprotno, pravi psiholog. Z refleksijo gradimo zaupanje in avtonomijo. 

Ko se vam prijateljica ali bližnja oseba odpre, ne hitite z dajanjem nasvetov. Vam se bo zdelo, da pomagate, a v resnici s tem človeku odvzamete legitimnost njegovih čustev. Foto: Shutterstock

Kako refleksijo uporabiti v odnosih v praksi 

Dr. Linder predlaga preprost, a izjemno učinkovit način, kako lahko terapevtske načine komunikacije uporabimo v svoj prid v medosebnih odnosih. Zamenjajte stavke, kot so: 

»Ne pretiravaj.«

»Ni tako hudo.«

»Zakaj si tako občutljiv?« 

Za: 

»Zdi se, da te je to res prizadelo.«

»Zveni, kot da se že dlje časa počutiš preobremenjeno.«

»Če te prav razumem, si v tem čisto sam.« 

Ti stavki ne rešujejo težav, a omogočajo, da se človek sprosti v odnos. Pogovora ne usmerjajo v spor o tem, kdo ima prav, ampak odpirajo prostor za razumevanje. Morda boste sprva imeli občutek, da s takšnimi stavki osebi ne pomagate, navsezadnje nas je bila večina vzgojena tako, da so nas popravljali, zato posledično popravljamo tudi druge. 

A ameriški psiholog pravi, da zaupajte metodi refleksije, ki deluje tako v profesionalnem terapevtskem okolju kot v intimnih odnosih. Refleksija človeku namreč ne odvzame moči, ampak mu jo vrne. 

Ko se vam bo naslednjič potožil prijatelj, partner ali otrok, prisluhnite čustvom pod njegovimi besedami in ponudite razumevanje, preden začnete svetovati.