V zadnjih nekaj mesecih zaznavam, da ima vse več žensk podobno zgodbo o partnerski zvezi. Sprva niti nisem bila pozorna, ker pa so se primeri začeli kopičiti, sem opazila, da se začenjajo zavedati, da so v boju s taščo vedno bolj nemočne. Mama zmaguje v tekmi nad »posestjo« svojega sina, ki ga ne želi deliti s snaho.

Vem, da sem groba, a dejstva so na dlani. Dovolite mi, da ponazorim s primerom, ki je seštevek nekaj zelo podobnih zgodb. Maja je poročena nekaj let, otrok nimata; on si jih želi, ona niti ne. Počasi je spoznala, da mož ničesar ne naredi, če se prej ne posvetuje s svojo mamo, ki živi sto kilometrov proč. Slišita se večkrat na dan, upoštevanje njenega nasveta mu je sveto. Kar žena reče ali svetuje, predlaga in želi, mu ni pomembno, razen če to odobri njegova mama. Mož pritiska, da hoče otroka, a ker ona ne popušča pri odločitvi, da si ga zaenkrat ne želi, je vedno bolj grob. Enkrat se je zarekel, kako naj svoji mami razloži, da ji ne more dati vnukov, če pa njegova žena to blokira. Bila je šokirana in ogorčena. V tistem trenutku je spoznala, da živi v trikotniku z možem in taščo, ki si je prilastila sina.

Mnenje tašče je sveto

Ker je postajala še bolj pozorna na dogajanje v tem toksičnem trikotniku, je kmalu ugotovila, da jo ...