Kako poskrbeti, da se s partnerjem ne bosta odtujila (nasvet psihoterapevtke)

Vsi ljudje se spreminjamo, to je preprosto del življenja. Dokler smo samski, nam spremembe ne predstavljajo velikih problemov, težave pa povečini nastopijo, ko smo v odnosu z drugo osebo in spremembe zamajejo partnerske dogovore, rutino ali celo temelje, ki smo jih ljubeče postavili na začetku zveze. Kaj storiti, ko nekega dne ugotovimo, da oseba, s katero smo si zgradil življenje, ni več takšna, kot, je bila, ko smo se zaljubili vanjo? Da ne razmišlja več enako, da si ne želi več istih stvari, da je ne nasmejijo več naše šale, da so se njene prioritete spremenile? Marsikoga takšen scenarij navdaja s strahom in si zato na vse pretege prizadeva, da se v odnosu ne bi nič bistveno spremenilo. 

Žal se takšen načrt običajno ne izide. Ves smisel življenja so namreč spremembe: rast, učenje, spoznanja. Če se bojimo in otepamo sprememb, si v partnerskem odnosu delamo medvedjo uslugo, je prepričana tudi ameriška psihoterapevtka April Eldemire, ki za Psychology Today razkriva, kako spremembe v partnerstvu obrniti vama v prid in poskrbeti, da s partnerjem ne bosta vse bolj odtujena, ampak da bosta v rasti našla priložnosti za globljo povezanost. 

»Številni pari se v nekem trenutku življenja zalotijo, da izrečejo različico istega stavka: "Zdaj sva preprosto drugačna človeka." Pogosto je to spoznanje izrečeno tiho, s primesjo žalosti in sprijaznjenosti, kot sklep, o katerem ni več mogoče razpravljati. Toda to, da postajamo drugačni ljudje, še ne pomeni nujno, da se oddaljujemo drug od drugega. Pravzaprav so spremembe v dolgotrajnih odnosih neizogibne,« pravi Eldemireova in nadaljuje, da ključno vprašanje ni, ali sta se s partnerjem spremenila, temveč ali sta se spremenila skupaj ali vsak zase. 

Oddaljevanje se ne zgodi čez noč

Občutek, da si s partnerjem nenadoma tuj, je pogosto zavajajoč. V resnici se razdalja gradi počasi, skoraj neopazno. »Večina parov se ne zbudi nekega dne popolnoma odtujenih. Razdalja se gradi počasi, običajno skozi drobne, nenaslovljene premike, ki se sčasoma kopičijo,« razlaga psihoterapevtka, ki razkrije štiri temeljne, a spregledane, ponavljajoče se vzorce, zaradi katerih se partnerji najpogosteje oddaljijo drug od drugega. 

PREBERITE ŠE -> Z možem sva samo še cimra, sem jezna in razočarana (svetuje Bruno Šimleša) 

Življenjske preizkušnje 

Karierni izzivi, rojstvo in vzgoja otrok, zdravstvene težave, izgube … Vse to so mejniki, ki nam jih na pot postavlja življenje in nas brezkompromisno spreminjajo. Četudi sta s partnerjem sprva povsem uglašena, to še ne pomeni, da se bosta na tovrstne preizkušnje odzivala in se jim prilagodila na enak način. Če se o tem ne bosta pogovarjala, se lahko začne dogajati, da bosta sobivala kot tujca, ki si delita vzporedni življenji, opozarja Eldemireova.

Neizrečene zamere 

Neizrečene zamere se kopičijo, opozarja psihoterapevtka, ki pravi: »Ko potrebe ostajajo neizpolnjene ali trud ostaja neopažen, ranljivost pogosto zamenja zamera. Namesto da bi si partnerja priznala, da se počutita osamljena ali da potrebujeta oporo, se umakneta ali postaneta kritična. Sčasoma se občutek čustvene varnosti med njima začne krhati.« 

Pogovori, ki se skrčijo na logistiko 

Mnoge pare tempo življenja sčasoma potisne v komunikacijo, ki se vrti le okoli najnujnejših vsakodnevnih obveznosti. Usklajujejo urnike, finance in si delegirajo naloge, zmanjka pa jim časa in energije za čustvene pogovore. A odnosi niso samo logistika, opozarja Eldemireova, ki pravi: »Brez prostora za radovednost in čustveni stik bližina med partnerjema začne slabeti.« 

Izogibanje namesto reševanja

Ko se konflikti v odnosu začnejo ponavljati ali ostajajo nerešeni, mnogi pari preprosto odnehajo. »Izogibanje lahko kratkoročno deluje pomirjujoče, a tiho povečuje čustveno razdaljo med partnerjema,« razkriva psihoterapevtka, ki pove, da lahko navidezni mir v odnosu dolgoročno postane vir odtujenosti.

Nobeden od teh štirih vzorcev še ne pomeni nujno, da je odnos obsojen na propad in se ga ne da več popraviti, pravi Eldemireova, bi jih pa morala vzeti za jasen znak, da nekaj ukreneta glede tega, preden bo odtujenost pripeljala do razhoda. 

PREBERITE ŠE -> Dve neprijetni lastnosti partnerja, ki pravzaprav razkrivata njegovo globoko ljubezen

Ob tem ameriška psihoterapevtka tudi poudarja, da je utopično pričakovati, da bosta partnerja ves čas skupaj rasla enakovredno. »Pomembno je razlikovati med tem, ali postajamo drugačni ljudje, in tem, ali postajamo nepovezani ljudje. Zdravi odnosi namreč dopuščajo prostor za individualnost. Partnerja ne potrebujeta enakih interesov, vrednot ali razvojnih poti. Potrebujeta pa čustveno dostopnost – sposobnost, da drug z drugim delita, kdo postajata, in da se pri tem sprejemata in spoštujeta,« zapiše Eldemireova in doda, da težave v odnosu nastanejo, ko rast poteka brez komunikacije, radovednosti in skupnega pomena. Zato se tudi rešitev za že odtujene partnerje ne skriva v tem, da se vrneta k tistemu, kar sta bila na začetku odnosa, ampak, da se naučita povezati s tem, kar sta postala. 

Ob težkih preizkušnjah se veliko partnerjev zapre vase ali umakne. Če se ta vzorec kar naprej ponavlja, se par odtuji. Pogovori o strahovih, upanjih, stresu in notranjih doživljanjih pomagajo partnerjema, da se počutita videna, in krepijo bližino med njima. Foto: Shutterstock

Kako lahko rasteta skupaj, ne da bi se odtujila? 

Dobra novica je, da skupna rast ni rezervirana za »idealne pare«, temveč jo lahko gradimo zavestno, z majhnimi, a pomembnimi koraki, poudarja psihoterapevtka, ki ponuja pet nasvetov, kako to storiti. 

Sprejmita spremembe kot del odnosa, ne kot grožnjo

Namesto da spremembe razumeta kot znak, da izgubljata drug drugega, jih poskusita videti kot povabilo k novemu spoznavanju. »Vprašanja, kot so "V čem si danes drugačen/-na kot pred letom dni?" in "Kaj je v tvojem življenju trenutno najpomembnejše?", vabijo k povezanosti namesto k razdalji,« svetuje psihoterapevtka.

Ponovno ustvarita prostor za čustvene pogovore 

Bližina se ne zgodi sama od sebe, potrebuje čas in prisotnost, poudarja Eldemireova, ki svetuje: »Pogovori o strahovih, upanjih, stresu in notranjih doživljanjih pomagajo partnerjema, da se počutita videna.«

Zamere naslovita zgodaj in brez obtoževanja

»Zamera ni znak neuspeha ali, da je odnos slab, temveč da nekaj pomembnega ni bilo naslovljeno,« pojasnjuje psihoterapevtka, in dodaja, da se morata partnerja naučiti, kako izraziti neizpolnjene potrebe brez obtoževanja, saj bosta na ta način napetosti spremenila v razumevanje. 

Namesto zmagovanja v konfliktih iščita vzorce

»Mnogi ponavljajoči se konflikti niso zares povezani s temo spora, temveč z občutkom, da nismo slišani ali razumljeni,« opozarja Eldemireova. Ko se pari osredotočijo na vzorce namesto na stališča, konflikti postanejo priložnosti za popravljanje odnosa.

Poiščita podporo, še preden postane prepozno

»Pari pogosto odlašajo z iskanjem pomoči, dokler niso že povsem čustveno izčrpani, a prav zgodnja podpora lahko prepreči leta tihega oddaljevanja in pomaga obnoviti veščine, ki jih morda nikoli niso osvojili, « pove psihoterapevtka, ki svetuje, da ne čakate na točko preloma, ampak začnete negovati odnos takoj, ko začne izgubljati iskrice. 

PREBERITE ŠE -> Zakaj se po dopustu razide toliko parov?

Spoznanje, da nista več isti osebi, kot ko sta se zaljubila, torej ni konec sveta, pomirja Eldemireova, ki meni, da je to lahko šele začetek bolj iskrenega, zrelega in povezanega odnosa, ki odraža, kdo partnerja v resnici sta danes. »Pari, ki rastejo skupaj, niso tisti, ki se spremembam izognejo. So tisti, ki se jih naučijo ubesediti, se jim prilagoditi in ob njih ostati čustveno prisotni.«