Kaj ločeni moški obžalujejo, da niso naredili, ko so bili še poročeni

Kot je vsak od nas drugačen, so razmerja povsem različna, tako je tudi vsaka ločitev zgodba zase. Nekateri se ločijo po večletnem reševanju razmerja, drugi v hipnih, turbulentnih odzivih sprejmejo dokončno rešitve, čisto vsem pa je skupno, da po razhodu postane marsikaj drugače. Tudi čustva se sčasoma spreminjajo in misli predvsem bolj umirijo.

Marsikdo uvidi napake, ki jih je storil. Ima zaradi njih slabo vest, jih skuša popraviti, marsikdo pa jih vzame kot lekcijo za razmerja, ki jih bo gradil v prihodnje.

Huffington Post navaja osebne zgodbe ločencev, ki so povedali, kaj bi danes naredili drugače, če bi lahko.

Želim si, da bi hodil spat ob isti uri kot žena.

»Še preden sva začela spati v ločenih sobah, nisva več hodila spat skupaj. In s tem ne mislim, da nisva imela več spolnih odnosov, ampak da preprosto nisva šla spat ob istem času.

Jaz sem ostajal pokonci, gledal oddaje, da se sprostim, ona pa je šla spat po mojem mnenju smešno zgodaj. Zdaj vem, da je v tem nekaj posebnega – ko dan končaš skupaj. Ko se stisneš, pustiš, da dan odteče iz tebe in deliš še zadnje misli. To gradi bližino, ki bi jo morali vsi negovati.« ― Adam

Želim si, da bi se bolj potrudil popraviti odnos, dokler sem še lahko.

»Moje največje obžalovanje od začetka ločitve pred tremi leti pa do danes je, da se nisem vsaj malo bolj potrudil, preden so stvari prišle do točke brez vrnitve. Postal sem samozadosten, oddaljen in brezbrižen.

Čeprav je bila ločitev v retrospektivi prava odločitev, mi je žal, da sem dovolil, da je šlo tako daleč. Da, bila sva nesrečna, ampak moji otroci in ‘normalno’ družinsko življenje nikoli več ne bodo enaki – in morda bi to lahko preprečil.« ― Derick

PREBERITE ŠE -> Razšla sta se, a ostajata starša: kako po ločitvi ravnati v otrokovo dobrobit

Želim si, da bi več govoril, namesto da sem tlačil občutke.

»Zdaj vidim toliko stvari, ki bi jih lahko naredil bolje. A če bi moral izbrati eno, bi rekel, da sem preveč molčal. Ne glede na to, ali je šlo za resne stvari – kot to, da sva se preselila skupaj, preden sem bil pripravljen – ali drobnarije, kot to, da sem jedel njeno hrano, čeprav me je ob tem sililo na bruhanje, sem čutil, da bi bilo nelojalno, če bi o tem govoril.

Zdaj vem, da bi moral iskreno povedati resnico. Zakon brez iskrenosti ne obstaja. Takoj, ko izraziš razočaranje nad svojimi odločitvami, postaneš ranljiv, a tudi resničen. S tem partnerju dovoliš, da te vidi. Molk pa pokaže pomanjkanje zaupanja – in to slej ko prej razbije odnos.« ― Craig

Želim si, da bi počakal s poroko.

»Ne bi se poročil tako mlad. Preprosto povedano, takrat še nisem vedel, kdo sem. Nemogoče je bilo biti ‘zvest sebi’. Poročil sem se zelo mlad, iskal sem se. Zaradi težav v družini, iz katere prihajam, sem bil čustveno zmeden. Naučil sem se pretvarjati, da je vse v redu – kar je bilo zame škodljivo in do žene nepošteno. Sčasoma sem spoznal, kdo sem in kaj v meni se ne bo spremenilo. Oba sva odrasla v posameznika, kakršna sva bila namenjena postati – in ta dva človeka sta bila boljša prijatelja kot partnerja.« ― Michael

Želim si, da bi bil iskren glede svojih strahov in stisk.

»Da bi bil bolj odkrit glede svojih izzivov – kot moški, kot oče, kot mož. Negativne misli in strahove sem potiskal vase, kar ni koristilo nikomur. Želel sem si najboljše za naju, a jo s tem, ko sem jo ščitil pred temnim delom sebe, le odtujil.

Mislila je, da je vse v redu, jaz pa sem se čustveno izoliral. Trden odnos temelji na odprti komunikaciji brez strahu pred posledicami. Ljubezen in spoštovanje do sebe ter partnerja vključujeta iskrenost o lastnih strahovih in izzivih.« ― Bill

PREBERITE ŠE -> Kaj morate vedeti, če se dobivate z nekom, ki je že "skoraj ločen"

Želim si, da bi se znal bolj postaviti zase.

»Ko sva se poročila, me je žena (zdaj bivša) finančno podpirala, ker sem bil šele na začetku kariere. Zaradi tega sem se ji podredil in odločanje prepustil njej. Ko sem pozneje postal uspešen, sem pričakoval, da bova bolj enakovredna – a dinamika se ni spremenila.

To je bila moja napaka: že na začetku nisem pokazal, da imam svojo vrednost in vlogo. Dvomim, da bi to spremenilo končni izid, a verjetno bi bilo skupno življenje bolj prijetno.« ― Barry Gold, avtor knjige Gray Divorce Stories

Želim si, da bi jo resnično poslušal – želela si je le, da jo slišim.

»Ločitev je bila boleče prebujenje. Takrat sem šele iskreno videl, kako malo sem bil res prisoten za svojo ženo. V šestnajstih letih sem naredil tisoč malih napak, nekaj velikih, a tista, ki me je največ stala, je bila moja nezmožnost poslušanja.

Nisem razumel, da je njena največja potreba ta, da je slišana, razumljena in potrjena. Namesto tega sem se branil, skušal popravljati ali pa se umaknil. Moj ponos in nezmožnost videti njen zorni kot sta naju stala intime in zaupanja. Verjamem, da bi lahko prebrodila vse drugo, če bi ji le znal prisluhniti. A ker ni bila moja prioriteta, sem jo izgubil za vedno.« ― Gerald

Želim si, da bi prevzel odgovornost za svoj delež krivde.

»Moje največje obžalovanje je pomanjkanje samorefleksije in slabe komunikacijske veščine. Nikoli se nisem ustavil in se vprašal, zakaj nekaj čutim, rečem ali naredim. V odnosu sem deloval impulzivno – in to ne gre.

Dokler se nisem naučil iskreno komunicirati in razumeti sebe, nisem dojel, kako sem prispeval k razpadu. Morda zakon vseeno ne bi zdržal, a škoda bi bila manjša. Če nisi samoreflektiven in ne znaš komunicirati, se vse spremeni v boj, čigave potrebe so pomembnejše. In takšen boj se ne konča dobro.« ― Billy