Predstavljajte si … Sedite v pisarni, zunaj pripeka sonce in vi ste po celem dnevu že precej žejni. Posežete po kozarcu vode in naredite požirek – ko se nenadoma v okno zaleti ptica. Močno se ustrašite, zdrznete in skoraj padete s stola.

Naši možgani so zgrajeni tako, da se nevroni, ki se hkrati aktivirajo, povežejo med seboj.

Kaj točno to pomeni?

Možgani naredijo povezavo med žejo, pitjem vode in nenadnim strahom zaradi ptice, ki se je zaletela v okno. Ta povezava je sprva šibka, saj gre za enkraten dogodek. A kaj se zgodi, če se ponovi desetkrat, stokrat, tisočkrat?

Sčasoma vas lahko že požirek vode spomni na strah. Ali pa vas že pogled na ptico naredi žejne. Povezave v možganih se namreč utrjujejo z vsako ponovitvijo in oblikujejo naše odzive, tudi ko nismo več zavestno pozorni nanje.

Ko otrok nehote udari mamo

Zdaj pa si predstavljajte nekaj drugega. Stari ste pet let, igrate se z žogo, jo brezskrbno brcate okoli, ko ta naenkrat prileti materi v obraz. Ona se obrne, medtem ko vi prestrašeno zrete vanjo in se bojite njenega odziva.

Mati vstane, z rahlo bolečino na obrazu. Vidite, da se je ustrašila in da je jezna, a takrat ...