Presenetljivo! Bolj kot prehrana in gibanje na naše zdravje vpliva ta dejavnik
Sodobne družbe se zadnja leta veliko ukvarjajo s pojmom dolgoživosti. Na vsakem koraku lahko zasledimo številne nasvete, kako krepiti zdravje in preprečiti nastanek kroničnih bolezni, ki močno zmanjšajo kvaliteto življenja. Pa vendar se večina predlogov vrti predvsem okoli prehrane in gibanja, medtem ko se na ključni dejavnik, ki vpliva na človekovo dolgoročno zdravje, preprosto pozablja.
Ta dejavnik so medosebni odnosi, razkrivajo strokovnjaki, kar se morda na prvi pogled zdi banalno. Ja, vsi se zavedamo, da se bolje počutimo, ko smo v prijetnih stikih z nam dragimi ljudmi, a da bi nam dobro prijateljstvo zniževalo vnetja v telesu?
Teorija ni za lase privlečena, še več, kar nekaj večletnih znanstvenih raziskav je doslej pokazalo, da imajo kakovostni in izpolnjujoči odnosi pomembne in globoke posledice na naše zdravje: od izboljšanih bioloških markerjev in kognitivnih funkcij do manjših tveganj za razvoj bolezni in boljših preživetvenih statistik, piše strokovnjakinja za odnose dr. Rebekka Grun von Jolk za Psychology Today.
Kar se tiče odnosov in njihovih posledic na fizično zdravje, obstajajo trenutno štiri glavne ugotovitve:
1 Na zdravje dolgoročno bolj vplivajo dobri odnosi kot pa dober holesterol
Odnosi pri dolgoživosti igrajo večjo vlogo kot genetika, je ugotovila ena najdaljših študij, kar so jih doslej izvedli znanstveniki. Harvardska medicinska študija razvoja odraslih je več kot 80 let spremljala na stotine oseb in prišla do spoznanj, da topli in kakovostni bližnji odnosi v srednjih letih napovedujejo boljše zdravje in srečo v starosti, kot pa poklicni uspeh, inteligenčni količnik ali celo rezultati krvnih preiskav.
PREBERITE ŠE -> Zdravnica Marija Lucija Antolič: Za dolgoživost je najbolj pomembno, da počnemo to
2 Osamljenost ubija
Osamljenost pri starejših je že dolgo označena za velik problem. Ne samo, da povzroča duševne stiske, pomanjkanje socialnih stikov lahko pospeši napredovanje kognitivnega upada in demence pri ostarelih osebah, opozarjajo strokovnjaki. A osamljenost ni nevarna samo v pozni starosti, ampak začne škodo na zdravju povzročati že v mladosti.
Prelomna študija iz leta 2016 je denimo pokazala, da je socialna izolacija v mladostništvu osebam povzročila ravni vnetja, primerljive s telesno nedejavnostjo. Ko so preučevali posledice osamljenosti pri starejših odraslih, pa so ugotovili, da imajo osamljeni ljudje večje tveganje za visok krvni tlak kot bolniki z diabetesom.
Metaanaliza iz leta 2024, ki je zajela 12 držav, je tudi potrdila, da slabi socialni odnosi, ki vključujejo izolacijo, šibke socialne mreže in pomanjkanje podpore, znatno povečajo tveganje za možgansko kap in smrt po kapi.
Pri tem je seveda treba poudariti, da osamljenosti ne gre enačiti s samskostjo. Osebe, ki uživajo v samoti, niso nujno osamljene, osamljeni so tisti, ki ne občutijo podpore in povezanosti, kar se lahko pripeti tudi ljudem v odnosih, če ti niso kakovostni in izpolnjujoči.
PREBERITE ŠE -> Prof. dr. Zvezdan Pirtošek o starizmu: Ko človek upre ostrino noža proti samemu sebi
3 Toksični odnosi imajo hujše posledice na zdravje kot samskost
Omenili smo že, da osamljenost ni enaka samskosti in da vsi odnosi še ne prinašajo nujno pozitivnih učinkov na naše počutje, kar dokazuje tudi desetletna študija, ki so jo objavili v reviji Psychosomatic Medicine (Psihosomatska medicina). Ta študija je ugotovila, da imajo odnosi z veliko konflikti (torej odnosi, za katere so značilne kritike in pomanjkanje čustvene varnosti) močnejši vpliv na zdravje kot pozitivni odnosi.
Avtorji študije so dokazali, da so toksični odnosi dejansko v večji meri povečali nastanek vnetji v telesu, kot so ga lahko pozitivne medosebne interakcije zmanjšale. Kar pomeni, da je biti v slabem odnosu, četudi ima ta tu in tam dobre trenutke, na dolgi rok slabše, kot pa biti samski, saj tistih nekaj pozitivnih občutkov dvojine ne odtehta škode, ki jo povzročijo konfliktne situacije s to osebo.
Čeprav so medosebni odnosi na splošno pomembni, je torej bolj pomembno, kako se v teh odnosih počutimo, zato bi morali v zasledovanju dolgoživosti bolj premišljeno izbirati, v katere ljudi in odnose vlagamo svoj čas in čustveno energijo.
PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Imam pravico, da sem videti stara 65 let
4 Kakovostni odnosi ščitijo vaše možgane
Toksični odnosi nam torej uničujejo zdravje, zato je logično razmišljanje, ali imajo kakovostni in izpolnjujoči odnosi nasproten učinek. Na neki način zagotovo, kar je pokazala zgoraj omenjena najdaljša študija s Harvarda. Raziskovalci so v njej ugotovili, da so ljudje v varnih in čustveno odzivnih partnerstvih v visoki starosti ohranili boljši spomin, in to ne glede na njihovo izobrazbo, finančno situiranost ali življenjski slog, iz česar so raziskovalci potegnili zaključek, da čustvena varnost napoveduje kognitivno dolgoživost.
Poleg tega je neka druga študija iz leta 2021 ugotovila, da je huda socialna izolacija povezana s povišanimi vnetnimi markerji v telesu, ki so povezani z upadanjem spomina in kognitivnih funkcij.
Če se želimo kakovostno postarati, je torej bolje, da vlagamo v pristne medosebne odnose, kot pa v kariero in stroge prehranske ter telovadne režime, ki nas odtujujejo drug od drugega. Navsezadnje je življenje nekaj vredno le, če ga imamo s kom deliti. In kot kažejo raziskave, ni zanemarljivo, kdo te osebe so, zato se obkrožite s takšnimi, ki vas podpirajo in osrečujejo ter vi njih.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.