Ženske na podeželju še vedno mislijo, da morajo v odnosih 'potrpeti'

V zadnjih tednih, ko nas je pretresel še en femicid – umor avstrijske vplivnice Stefanie Pieper, ki jo je ubil Slovenec, njen nekdanji partner, – je žal spet aktualna debata o tem, kako je za žensko najnevarnejši prostor naš dom. 

»Osebe, ki nam predstavljajo največjo grožnjo, so moški, ki naj bi nam bili najbližje,« je o tem med drugim v zadnji epizodi podkasta Na robu povedala Ana Pavlič, raziskovalka in programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov (Ipes).

Nasilje je najpogostejša kršitev človekovih pravic povsod po svetu. Ta situacija pa se na podeželju preslika in vidi še močneje, je opozorila sogovornica. Poskusi zmanjšanja temeljnih pravic žensk – reproduktivnih, redefiniranja družinskih politik, populističnih gibanj, ki nasprotujejo enakosti spolov, – namreč še bolj občutijo ženske, ki živijo na podeželju.

PREBERITE ŠE -> Vsaka od nas nosi svojo tišino (osebne izpovedi petih žensk, žrtev nasilja)

Malokdo nasilje prijavi

»Ženske na podeželju, sploh če so ekonomsko odvisne od svojih mož, so še bolj izpostavljene tveganju za nasilje. Raziskava Tera je pokazala, da veliko žensk kričanja niti niso prepoznale kot psihičnega nasilja,« je opozorila Ana Pavlič. Tera je med drugim pokazala, da je le štiri odstotke ljudi nasilje, ki ga je doživelo, tudi prijavilo: »To je po mojem mnenju znak za civilizacijski alarm,« je opozorila.

Mi – okolica, ki to nasilje opazi, država – bi si morali zastaviti vprašanje, kako lahko pripomoremo, da pri nas ne bo obstajala ženska, ki se ji bo zdelo, da je njena bolečina tako nepomembna, da je varneje, da ostane v nekem odnosu, kot da iz odnosa odide. FOTO: Shutterstock

Kot je pojasnila, je med drugim razlog v tem, da je na podeželju podpora služb in drugih institucij, ki bi pomagale ženskam, ki se znajdejo v nasilnem odnosu, manjša. Poleg tega pa je na podeželju še vedno močno prisotna 'vrnila potrpljenja'. »Tera je pokazala, da je več kot polovica žensk prepričanih, da je treba potrpeti, da se odnosi nekako zgladijo. Močno je prisotno to samocenzuriranje in samodiscipliniranje«.

PREBERITE ŠE -> Nasilje v družini: doživela ga je skoraj vsaka sedma ženska

Kaj lahko naredi okolica

»Ideja o tem je pravzaprav posledica psiholoških notranjih vzgibov ženske. Če se nam zdi, da neke situacije ne moremo spremeniti, da smo tako močno usidrani vanjo, potem jo ponotranjimo, kot da je pravilna, kot da je za nas varna. To se zgodi pogosto,« pojasnjuje sogovornica. Poudarila je, da ko govori o nasilju nad ženskami, nerada govori o tem, kaj vse bi morale one storiti.

Ana Pavlič je bila gostja podkasta Na robu. FOTO: Marko Feist

»Mislim, da so v življenju, v katerem se ne počutijo varne, ker jih je strah, že tako obremenjene zgolj s svojim preživetjem, da se nimajo volje in časa ukvarjati z vsem, o čemer jim mi tako 'od zunaj' govorimo. Zato menim, da bi se morali mi – okolica, ki to nasilje opazi, država – zastaviti vprašanje, kako lahko pripomoremo, da pri nas ne bo obstajala ženska, ki se ji bo zdelo, da je njena bolečina tako nepomembna, da je varneje, da ostane v nekem odnosu, kot da iz odnosa odide.«

In zakaj so večkrat ženske tiste, ki na podeželju pravzaprav reproducirajo tradicionalne, patriarhalne vzorce?

Tudi o tem prisluhnite v podkastu Na robu, kjer sogovornica med drugim pove, da še vedno zelo omejeno vidimo in razumemo spolne vloge. Slednje se prepozna tudi v tem, kako očetje še vedno uživajo predvsem v lahkotnih plateh starševstva.