Ali narcis ve, da je narcis? Odgovor psihologov vas bo morda presenetil

Ko govorimo o narcizmu, pogosto predvidevamo, da ljudje z izrazitimi narcističnimi lastnostmi preprosto ne vidijo tega, kar je drugim očitno. Da se ne zavedajo svoje arogance, potrebe po občudovanju, vzvišenosti ali tega, kako njihovo vedenje vpliva na ljudi okoli njih. 

Toda raziskave kažejo, da je resničnost precej drugačna, pravi ameriška profesorica psihologije dr. Gwendolyn Seidman, ki je za Psychology Today razkrila vrsto ugotovitev raziskovalnih psihologov, ki potrjujejo, da narcisi pogosto zelo dobro vedo, kakšni so in kako njihovo vedenje vpliva na druge, le da svojih narcističnih lastnosti ne dojemajo nujno kot pomanjkljivost. 

Bi narcisi sebe opisali kot narcise? 

Narcizem povezujemo z grandioznim dojemanjem sebe, iskanjem pozornosti, občutkom večvrednosti in prepričanjem, da nam pripada posebna obravnava. V partnerskih odnosih so posledice takšnega vedenja lahko še posebej boleče, saj se lahko druga oseba znajde v odnosu, v katerem so njene potrebe vedno znova postavljene na stranski tir. Pravzaprav je narcizem kot neke vrste bolezen, ki prizadene vse okoli obolelega (to je narcisa), samo njega ne, razlaga vodilni ameriški strokovnjak za narcizem in socialni psiholog dr. Keith Campbell. 

Psihologi zato že dolgo merijo narcistične osebnostne lastnosti s posebnimi vprašalniki, da bi ugotovili, ali se narcisi zavedajo škode, ki jo povzročajo drugim, oziroma negativnega vtisa, ki ga naredijo nanje. So slepo prepričani v svojo izjemnost in blaženo živijo v nevednosti glede škode in slabega slovesa, ki ju puščajo za seboj? Ali zelo dobro vedo, kako njihovo delovanje vpliva na okolico? »Raziskave kažejo, da se svojega narcizma še kako zavedajo, le da ga ne dojemajo kot težavo,« pravi dr. Seidman. 

Ena najbolj uporabljanih metod raziskovalnih psihologov na tem področju je tako imenovani Narcistični osebnostni inventar (po angleško NPI - Narcissistic Personality Inventory), s katerim raziskovalci ugotavljajo, kako močno so pri posamezniku izražene značilnosti, povezane z narcizmom. Poleg tega pa raziskovalci pri merjenju uporabljajo tudi enopostavčno lestvico narcizma, pri kateri udeležence prosijo, naj ocenijo, v kolikšni meri zanje velja trditev »sem narcis«, pri čemer so raziskovalci pojem narcis opredelili kot egoističnega, vase usmerjenega in nečimrnega človeka. 

PREBERITE ŠE -> Slovenka o odnosu z narcisom: Po koncu zveze je sledilo najhujše obdobje

Narcisi vedo, kakšni so, in prav v tem je težava

Ko so raziskovalci ene izmed študij rezultate te preproste lestvice primerjali z rezultati daljšega Narcističnega osebnostnega inventarja, so ugotovili, da med njimi obstaja jasna povezava. Povedano preprosto: ljudje, ki sami priznajo, da so narcistični, praviloma tudi na psiholoških testih dosegajo višje rezultate pri merjenju narcističnih lastnosti. »Če nekdo prizna, da je narcis, to običajno tudi je,« ugotovitve raziskovalcev povzema dr. Seidman.

Tudi druge psihološke raziskave so pokazale, da se ljudje z bolj izraženimi narcističnimi lastnostmi precej dobro zavedajo svojega vedenja. Sami sebe pogosteje opisujejo kot arogantne, priznavajo, da radi pretiravajo glede svojih sposobnosti, se hvalijo, gledajo zviška na druge in jih kritizirajo. Kar je še posebej zanimivo, njihova predstava o sebi se v veliki meri ujema s tem, kako jih doživljajo drugi – tako ljudje, ki so jih šele spoznali, kot njihovi prijatelji in družinski člani. 

Ključna ugotovitev raziskovalcev torej ni, da narcisi ne bi razumeli, kako delujejo na okolico. Prav nasprotno. Zavedajo se lastnosti, zaradi katerih jih drugi lahko dojemajo kot neprijetne, a jih sami ne ocenjujejo na enak način kot ljudje okoli njih.

To je pokazala tudi raziskava, v kateri so morali udeleženci oceniti, kako družbeno zaželene so narcistične lastnosti, kot je denimo aroganca, in kako koristne se jim zdijo zanje osebno. Ljudje z izrazitejšim narcizmom so se prav tako kot drugi zavedali, da takšne lastnosti v družbi niso posebej zaželene in da lahko negativno vplivajo na njihove bližnje. So pa za razliko od drugih pogosteje ocenili, da so te družbeno negativne lastnosti zanje osebno koristne. Še več. Ko so jih raziskovalci vprašali, kakšni bi si želeli biti, so ljudje z višje izraženim narcizmom svoj idealni jaz opisovali kot še bolj narcističnega. Dr. Seidman pojasnjuje, da narcistični posamezniki pravzaprav stremijo k temu, da bi bili še bolj »arogantni, vzvišeni in nagnjeni k hvalisanju«. 

Raziskave so pokazale, da narcistični posamezniki sebe pogosto vidijo kot posebno inteligentne, ekstravertirane in telesno privlačne ter se na teh področjih tudi precenjujejo v primerjavi s tem, kako jih ocenjujejo drugi. Foto: Shutterstock

Kar drugi vidijo kot slabost, narcis dojema kot prednost

Prav tu se skriva ena bistvenih razlik med narcističnimi posamezniki in ljudmi z neprijetnimi značajskimi lastnostmi, ki pa nimajo narcističnih tendenc. Človek lahko denimo ve, da je nepotrpežljiv, pretirano kritičen ali pogosto konfliktno naravnan, vendar zaradi težav, ki mu jih takšno vedenje povzroča v odnosih, čuti potrebo, da bi ga spremenil. Narcis pa lahko svojo aroganco ali vzvišenost vidi, razume tudi njene posledice, vendar je kljub temu ne dojema kot nekaj, česar bi se moral znebiti. Zakaj? Ker mu lahko prav lastnosti, zaradi katerih je za druge težaven, pomagajo doseči tisto, čemur sam pripisuje veliko vrednost.

Raziskave, v katerih so udeleženci ocenjevali svoje osebnostne značilnosti, so pokazale, da narcistični posamezniki sebe pogosto vidijo kot posebno inteligentne, ekstravertirane in telesno privlačne ter se na teh področjih tudi precenjujejo v primerjavi s tem, kako jih ocenjujejo drugi. Bistveno manj pomembno pa se jim zdi, kako pošteni, topli ali prijazni so.

Ta ugotovitev o narcisih postavlja pod vprašaj razširjeno prepričanje, da se za izrazito narcistično samozavestjo vedno skriva globok občutek manjvrednosti. Raziskave, ki so poleg zavestnih ocen merile tudi hitre, nezavedne odzive, so namreč pokazale, da imajo narcistični posamezniki o sebi praviloma precej dobro mnenje tudi na nezavedni ravni. Predvsem visoko vrednotijo lastnosti, povezane z osebno močjo in uveljavljanjem, torej svojo privlačnost, inteligenco, družabnost in sposobnost, da naredijo vtis. 

Povsem drugače pa je pri lastnostih, povezanih z medosebnimi odnosi, denimo toplini in prijaznosti. Kot poudarja dr. Seidman, narcisi preprosto ne verjamejo, da je biti prijazen človek v življenju tako zelo pomembno. Bistveno večjo težo pripisujejo lastnostim, ki jim lahko prinesejo uspeh in status. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Patološki narcisi na delovnih mestih 

Tudi v ljubezni sta jim status in videz pomembnejša od dobrosrčnosti

Ta sistem vrednot se pri narcisih pokaže tudi pri izbiri partnerja. Raziskave kažejo, da narcistični posamezniki pri romantičnih partnerjih večji pomen kot prijaznosti ali dobrosrčnosti pripisujejo videzu in statusu, najbolj zadovoljni pa so takrat, ko njihov partner na teh področjih dosega njihova pričakovanja.

Podoben vzorec se pokaže tudi pri življenjskih ciljih narcisov. Narcistični ljudje pogosteje dajejo prednost bogastvu in slavi ter so zadovoljnejši, ko dosežejo uspeh, priznanje in višji družbeni položaj. Ljudje z manj izraženimi narcističnimi lastnostmi pa so po drugi strani praviloma bolj zadovoljni v odnosih s prijaznimi in predanimi partnerji ter več življenjskega zadovoljstva občutijo, kadar si prizadevajo za izpolnjujoče osebne odnose in prispevajo k skupnosti. 

Prav zato pri narcisu ni nujno dovolj, da mu poveste, kako zelo vas njegovo vedenje prizadene, ali ga opozorite, da zaradi svoje vzvišenosti in egoizma izgublja naklonjenost ljudi okoli sebe. Lahko namreč že zelo dobro ve, da ga drugi doživljajo kot neprijetnega. Toda to zanj morda nima tolikšne teže, kot bi jo imelo za nekoga, ki si predvsem želi bližine, sprejetosti in dobrih odnosov. 

PREBERITE ŠE -> Terapevtka Aleksandra Kocmut: Ranjeni bomo narcisa zelo težko zapustili

»Narcisi pogosto vedo, da so v medosebnih odnosih neprijetni, vendar prav tako vedo, da jim lahko iste lastnosti pomagajo pridobiti status, kar je tisto, kar jim je v resnici pomembno,« ugotavlja dr. Seidman. In prav to je morda najpomembnejša ugotovitev za vse, ki imajo z narcisom opravka v partnerskem, družinskem, prijateljskem, poslovnem ali katerem koli drugem bližnjem odnosu. 

Ko se boste torej prihodnjič tolažili, da »vaš« narcis verjetno ni vedel, da vas bo z besedami ali dejanji prizadel, in da mu lahko zato odpustite ter mu znova zaupate, se spomnite na ugotovitve zgoraj omenjenih psiholoških raziskav. Te namreč kažejo, da narcisi pogosto zelo dobro vedo, kakšni so in kako jih doživljajo drugi, vendar svojih lastnosti ne dojemajo nujno kot nekaj, kar bi morali spremeniti, saj jim lahko pomagajo priti do tistega, kar jim je v življenju najpomembnejše: uspeh, status in občudovanje. Upanje, da bo narcisa spremenilo že spoznanje, da je nekoga prizadel, žal ni dovolj, več kot čustva drugih jim namreč pomenijo njihovi lastni cilji.