Ali ločena spalnica reši ali uniči razmerje (z izkušnjami Slovenk)

Za začetek smo za mnenja in izkušnje o ločenih spalnicah vprašali nekaj Slovenk, ki so vse v dolgoletnih razmerjih. Tukaj so njihovi odgovori ...

Tinkara:

Z možem ne spiva ločeno, a sem se že večkrat poigrala s tem vprašanjem. Zagotovo ne bi trpela smrčanja in bi takrat z veseljem imela možnost, da pobegnem v drug prostor. Prav tako bi se ob kakšni bolezni in hudem kašlju oba bolj spočila, če bi se lahko umaknila en pred drugim.

Mnogi rečejo, da ko imaš ločene spalnice, je konec. Intime, nežnosti, predanosti in nekega zaupanja, pa zdaleč od tega, da bi bilo to mišljeno zgolj v seksualnem smislu. Mislim, da bi morala za sklepanje o tem dejansko imeti izkušnjo. No, lahko pa vse skupaj preslikam v ločene sobane kraljev in kraljic, kjer je v tistih bogato oblazinjenih in vsak dan preoblečenih posteljah vznemirljivo in romantično hrepeneti, čakati obisk najdražjega. To si zagotovo lahko predstavljam!

Laura:

Kot mlado, zaljubljeno dekle si tega nisem znala predstavljati in seveda o tem nisem razmišljala, pa tudi moja starša, kjer ni bilo vse idealno, sta spala v skupni postelji.

Še moja osebna izkušnja, ki jo lahko delim v svojih zrelih letih. Midva z možem ločeno spiva že približno 15 let. K sreči imamo dovolj veliko hišo, da si to lahko privoščimo. Res je, da sem se že prej včasih selila na kavč v dnevno sobo, ker je mož grozno smrčal, zato je bilo ponoči veliko slabe volje, ko sem ga dregala pod rebra. Žal pa imam od nekdaj zelo rahel spanec in če nisem naspana, sem grozna tečka.

Do tiste prave selitve je prišlo, ko sem se upokojila. Mož je za v službo vstajal zgodaj, ob 5. uri, zato sva se zmenila za ločeno spalnico. To na intimnost ni imelo velikega vpliva, velika sprememba se je pa zgodila čez nekaj let, ko je mož zbolel za rakom na prostati. Operacija in leta so naredila svoje, navadila sva se na ločeno spanje. Je seveda vplivalo na najin odnos, ni bilo več večernih pogovorov, objemov, gretja mrzlih nog. Je pa s časom postalo precej drugače, vsak s svojo izbiro pred spanjem, mož dolgo v noč pred TV, jaz pa večkrat zaspim s knjigo v roki.

Z leti sva to sprejela, imava vsak svoj mir, kar pa je v jeseni življenja dragoceno zavedanje. Pomembno je, da si zjutraj, ko se srečava na hodniku rečeva »dobro jutro, kako si spal/a?«

Mislim, da je ločena spalnica še vedno tabu, sploh pri naši populaciji, je pa čisto osebna izbira, zagotovo z razlogom.

Jana:

Midva ne spiva ločeno. Prvič niti nimava toliko spalnic, da bi lahko vsak imel svojo. Drugič pa si (še) ne greva toliko na živce, da bi imela potrebo po tem. Če bi bil to razlog, bi šla verjetno prej narazen kot par kot pa šla v ločene spalnice. Smrčiva pa oba. S tem, da on bistveno prej zaspi kot jaz in potem smrčanje moti samo mene, ampak če ti človek ne gre na živce, to s časom postane bolj kot ne beli šum. Sicer ga pa malo brcnem in poskusim zaspati v premorih tišine. Pa tudi sicer mi je skupno spanje pomemben del odnosa, pa niti ne primarno zaradi spolnosti/bližine, ampak zaradi večernih izmenjav oziroma povzetkov dneva in planov za nov dan, preden potoneš v spanec.

Tanja:

Ne, ne spiva ločeno – razen kadar on zaspi na kavču pred televizijo in ga pustim tam, ker ima že tako rahel spanec, da bi ga s prestavljanjem v posteljo samo prikrajšala za kvaliteten spanec ob Netflixu. Sicer pa si tega res ne predstavljam, ker sem med bolj zmrznjenimi in bi me samo ponoči pošteno zeblo. Tako da – ločene spalnice? Hvala, ampak ne. Raje grem v posteljo z lastnim grelnikom, pa čeprav včasih smrči kot traktor.

Suzana:

Odločitev za ločeni spalnici je padla pred nekaj leti, ko se je partnerju močno poslabšalo smrčanje. To je botrovalo temu, da sva se oba večkrat na noč zbudila. Najprej seveda jaz od glasnega smrčanja, nato sem zbudila še njega, če se lahko drugače namesti. In tako sva se zaradi nemirne noči (včasih je bilo to po štirikrat na noč) zjutraj zbudila nenaspana in jezna drug na drugega. Odločila sva se, da nekaj ukreneva. V drugi sobi sva uredila še eno spalnico, v kateri zdaj spi mož. Ko dobiva obiske, kdaj kdo začudeno pogleda, ker ne spiva skupaj, ampak nama tako ustreza. Zvečer pred spanjem se še vedno 'dobiva' v 'najini' spalnici, kjer se pogovarjava in stiskava, nato pa greva vsak v svojo posteljo po miren spanec. Večerno stiskanje kdaj ponoviva tudi ob jutrih, tako da v resnici sploh nimava občutka, da sva tistih nekaj ur, ko spiva, narazen. Priporočava vsem, ki imate podobne težave.

Mila:

Ne, z možem nikakor ne spiva ločeno, nikoli nisva, ne glede na to, koliko otrok se nama je sčasoma pridružilo in da so ti pogosto spali skupaj z nama.

Zgodi se, da mož ali jaz zaspiva pri otrocih vendar je spalnica za oba sveta in se tam vedno najdeva.

Z obzirom, da smo si ljudje med seboj različni, da vsi potrebujemo kakovosten spanec in mir, verjamem, da nosi skupno spanje za odnos ogromno prednosti, predvsem pa sama prisegam na večerne pogovore, toplino in bližino, zato si nikakor ne morem predstavljati ločenih spalnic in ločenega spanja.

To je nekaj izkušenj in mnenj o ločenih spalnicah Slovenk, ki so vse v dolgoletnih razmerjih. V zadnjem času se namreč vse pogosteje in glasneje govori o tako imenovanem trendu sleep divorce (ločitev pri spanju, op.a.).

Prva glasnica te prakse je bila Cameron Diaz, ko je o dveh ločenih spalnicah, ki ju imata z možem, spregovorila v podkastu Lipstick on the Rim.

»Ločene spalnice bi morali normalizirati,« je takrat dejala in še povedala, da imata vsak s svojo, na sredini pa skupno, kjer negujeta njun odnos. Med znanimi z ločenimi spalnicami so še Jada Pinkett Smith in Will Smith ter zakonca Beckham.

Skupna spalnica je še vedno simbol povezanosti

Kljub temu da vemo, kako neprespana noč, ki je pogosto lahko posledica smrčanja partnerja ali različnih spalnih urnikov, slabo vpliva na naše razpoloženje, pa je ideja o ločenih spalnicah v družbi še vedno tabu.

»Zato, ker je skupna postelja in skupno spanje še vedno zelo močno prisoten simbol neke povezanosti in celovitosti ter pravega partnerstva, kar v veliki meri drži. Ljudje pogosto ločene spalnice doživljamo kot oddaljevanje in tega nas je strah. Nekaterim parom, ki si želijo povezanosti in skupnega spanja, jim ločena spalnica lahko predstavlja oddaljevanje in čustveno razdaljo,« pravi zakonska in družinska terapevtka dr. Nada Mirnik in dodaja, da če je med partnerjema prišlo do tega, da vedno pogosteje zaspita ločeno, morata zavestno delati na tem, da to ne bo pomenilo odtujenosti med njima. »Ampak, da bo šlo bolj za razumevanje. Morda pa potem razvijeta določene veščine za povezanost čez dan.«

"Ljudje pogosto ločene spalnice doživljamo kot oddaljevanje in tega nas je strah," pravi zakonska in družinska terapevtka Nada Mirnik. Foto: Črt Piksi/Delo

PREBERITE ŠE -> Draga Melita, sem v novi zvezi, a mislim na bivšega

En jutranji, drugi večerni tip in spanec je porušen

Glede na to, kako močan vpliv ima kvaliteten spanec na naše zdravje, bi nam ta moral biti prioriteta.

»Po slabo prespani noči smo utrujeni, zaspani, kar vpliva na koncentracijo, spomin in druge višje živčne funkcije. Podaljšajo se tudi reakcijski časi, kar pomembno vpliva na vožnjo in je lahko vzrok prometnim nesrečam. Slabo spanje vpliva tudi na razpoloženje. Zato je pomembno, da skrbimo za dobro in kvalitetno spanje vsako noč. Po slabo prespani noči pa raje razmislimo, ali moramo res sesti za volan, saj je zaspanost med vožnjo vzrok 20 odstotkov prometnih nesreč,« pove strokovnjakinja za spanje prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja.

PREBERITE ŠE -> Lucija Mulej: Ljubezen pravih mam polni romane (in čakalnice psihoterapevtov)

Zato je dobro, če imamo s partnerjem podobne spalne navade in spalni urniki ne motijo drug drugega.

»Glede na to, da kronotip podedujemo, v ekstremnih primerih večernega ali jutranjega kronotipa prilagajanje na isto uro odhoda v posteljo in vstajanja ni smiselno. Tudi glasno smrčanje partnerju povzroča težave z uspavanjem pogosta nočna prebujanja, lahko tudi kronično nespečnost. Zato je tudi v tem primeru ločena izbira spalnic povsem smiselna,« pravi dr. Dolenc Grošelj.

S tem se strinja tudi psihoterapevtka: »Odločitev o ločenih spalnicah se mi zdi smiselna, kadar pride v partnerskem odnosu do neujemanja spalnih navad. Neujemanje spalnih navad je, ko je en bolj nočni ptič, želi biti ponoči pokonci, bere v postelji, gleda televizijo, študira, drugi pa bi spal. In potem, ko je nočni ptič v postelji, drugega zbudi. Takrat se mi zdi smiselno, če to povzroča frustracijo v partnerskem odnosu, da se pogovorita o tem, da bi ločeno spala.«

Strokovnjakinja za motnje spanja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

In prav pogovor o tem je ključen, da ločena spalnica v razmerju ni razumljena razdiralno. Ločeni spalnici po mnenju psihoterapevtke ne moreta ne rešiti ne uničiti razmerja, potrebo po bližini in povezanosti lahko partnerja vzpostavita tako s skupnim kot ločenim spanjem.

»Če imata ločene spalnice zaradi želje po kvalitetnem spancu, se morata iskreno pogovoriti o potrebah en drugega in o predlogih, kdaj in kako bosta čez dan nadomestila bližino in povezanost. Z jutranjimi in večernimi rituali, s telesno mimiko obraza, komunikacijo si izražajo naklonjenost, sprejemanje … Tako vplivata na znižanje ravni stresa, kar pa močno vpliva na zelo globoko povezanost med njima,« pravi dr. Mirnik.

Svetuje, da pozabimo na očitke en drugemu, da si iskreno povemo, zakaj je nekdo za ločeno spanje, drugi morda ne, da sprejmeta kompromise, morda ne spita ločeno vsako noč …

Bližino morata nadomestiti čez dan, najbolje da kar zavestno. Foto: Shutterstock

Ali gradita prostor, za katerega jima je mar?

Pomemben je tudi pogovor o spolnosti, nekateri pari so, tudi če ne spijo skupaj, glede tega povsem zadovoljni, drugi pa je, tudi če spijo skupaj, nimajo dovolj.

»Tukaj je res pomembna kvalitetna komunikacija. Dobro pa komuniciramo, ko smo umirjeni in povezani. Težava nastane, ko smo nemirni, ko imamo občutek, da nam partner nagaja in nam noče priti nasproti. Ob takšnih prepirih se zelo vidi, koliko sta si naklonjena, kako močno empatijo imata in imata željo, da gradita prostor med njima, za katerega jima je mar,« pravi dr. Mirnik.

Povsem drugače pa je v odnosih, ki so že v osnovi slabi. »Če do ločenega spanja prihaja po prepirih in je takšno početje vedno pogostejše, postaja reden vzorec ter je spalnica postala prostor, kamor se eden umakne, lahko ločeno spanje postane simbol odtujenosti in še dodatno vpliva na to, da se par vedno bolj oddaljuje,« pravi dr. Mirnik.

PREBERITE ŠE -> Vaš partner ima verjetno podobno »poškodovano« bolečinsko jedro kot vi

Ali se zakonska terapevtka v svoji praksi srečuje s pari, ki imajo ločene spalnice?

»Večina parov, ki hodijo k meni, spi skupaj. A nekaj primerov seveda je in iz prakse lahko povem, da ima vsak par različne navade – ali gredo v drugo sobo med nočjo, eni spijo ločeno zaradi smrčanja, eni zaradi majhnih otrok, a tu gre za začasno odločitev, so pa tudi primeri, kjer je med njima distanca, eden od partnerjev zaspi na kavču in ne pride v spalnico,« pravi terapevtka.

V svoji praksi pa se je srečala tudi s parom, kjer je on velik individualist in ima veliko potrebo po tem, da je sam, bližina ga zelo frustrira.

»Partner je dekletu že ob začetku odnosa povedal, da bo spal ločeno, kar je sprejela. Tudi ona je kar velik individualist, tako da ji to prija. Imata skupno dnevno sobo, hodita na dopust, skupaj preživljata praznike, obiskujeta ljudi, imata pa veliko potrebo po tem, da imata čas zase, ne želita nadzora, ampak še vedno jima veliko pomeni, da imata skupnost. In taka sta oba,« pove in poudari, da je bil tudi tukaj na prvem mestu pogovor.