Pet ključnih stvari, ki jih morate vedeti o odnosih, da boste našli ljubezen

V teoriji si vsak izmed nas želi ljubezni, ki bo varna in lahkotna. Ki nas ne bo ranila ali spravljala v stres ali obup, ampak bo prijetna in osrečujoča. Takšne, ob kateri se nam ne bo treba nenehno spraševati, kaj pomeni tišina, zakaj se partner umika in ali smo morda rekli kaj narobe. Žal se v praksi pogosteje dogaja prav slednje. Čeprav si zavestno močno želimo drugače, se znajdemo v odnosih, ki v nas prebujajo tesnobo, strah ali potrebo po nadzoru.

Ameriški psiholog dr. Mark Travers opozarja, da pri tem ne gre za naključje. »Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na ta razkorak, je naša zgodovina navezanosti,« piše za Psychology Today. Čeprav mislimo, da smo predelali prtljago iz otroštva, se naši vzorci navezanosti v odraslih odnosih pogosto reaktivirajo. 

»Teorija navezanosti pomaga pojasniti, zakaj odrasli, ki so otroške izzive navezanosti že zdavnaj pustili za seboj, v romantičnih odnosih znova in znova zapadajo v predvidljive vzorce,« razkriva psiholog in dodaja, da k sreči pri tem nismo povsem nemočni, saj vse več psiholoških raziskav ponuja vpogled v to, kako lahko vzorce navezanosti, ki nas ropajo sreče v ljubezni, postopoma spremenimo. 

1. Naši odzivi v odnosih imajo svojo zgodovino

Ste se po prepiru kdaj zalotili pri misli: »Zakaj vedno reagiram tako močno?« Po besedah dr. Traversa je odgovor pogosto zapisan globlje, kot si mislimo. »Naš slog navezanosti se oblikuje zgodaj v otroštvu in se kasneje v odraslih odnosih ponavlja, še posebej v trenutkih bližine, konflikta ali čustvene negotovosti,« pojasnjuje. Slogi navezanosti, ki jih v grobem delimo na varnega, anksioznega, izogibajočega in njihove različne kombinacije, vplivajo na to, kako iščemo tolažbo, kako se umirjamo in kako doživljamo razdaljo. 

Če partner po prepiru potrebuje nekaj prostora, lahko anksiozno navezana oseba to doživi kot zapuščenost, čeprav gre v resnici le za potrebo po umiritvi. »Vaš živčni sistem v tistem trenutku počne točno tisto, kar se je naučil v otroštvu. Namesto da bi razumel partnerjevo željo po začasnem umiku, sporočilo izkrivi v alarmanten signal in povzroči, da reagirate nepremišljeno, « razlaga dr. Travers. 

Ljudje z anksiozno navezanostjo in osebe z izogibajočo navezanostjo se  močno privlačijo, čeprav na stresne situacije na prvi pogled reagirajo nasprotno. Skupen jim je namreč občutek negotovosti v odnosih. Foto: Shutterstock

2. Anksiozni in izogibajoči slog navezanosti imata skupni imenovalec: negotovost

Na prvi pogled se zdita anksiozni in izogibajoči slog navezanosti povsem nasprotna, prvi hrepeni po bližini, drugi se ji umika. A raziskave kažejo, da izhajata iz iste notranje negotovosti, saj temeljita na občutku, da je nevarnost v odnosu vedno nekje v bližini, pravi ameriški psiholog. 

»Oba negotova sloga navezanosti na zelo podoben način škodujeta odnosom. Obsežna metaanaliza, ki je združila 132 študij s skupnim vzorcem približno 71.011 ljudi, je pokazala, da sta tako anksiozna kot izogibajoča navezanost zanesljivo povezani z nižjim zadovoljstvom v odnosih,« piše dr. Travers in poudari, da se prav zato pari z anksiozno–izogibajočo dinamiko pogosto tako močno privlačijo, čeprav si v odnosu povzročajo toliko bolečine. »Vsak s svojo zaščitno strategijo nehote sproži največji strah drugega: zapuščenost na eni in utesnjenost na drugi strani. Namesto, da bi v odnosu sodelovala, prihaja med njim do konfliktov,« pojasnjuje psiholog. 

3. Tudi razhodi sledijo logiki navezanosti 

A naši slogi navezanosti ne igrajo vloge samo v odnosih, ampak tudi pri tem, kako jih zaključimo in predelamo. Način, kako doživljamo razhode, ni naključen, razlaga dr. Travers, ki pove: »Študija, objavljena leta 2021, je preučevala, kako so slogi navezanosti pri odraslih povezani z vedenji po razhodu, vključno s samoobtoževanjem, zalezovalnim vedenjem ali konstruktivnim soočanjem. Ugotovila je jasne povezave med negotovimi vzorci navezanosti in disfunkcionalnimi odzivi po razhodu, kar nakazuje, da ista logika navezanosti, ki ureja bližino, oblikuje tudi način, kako se soočamo s konci. To pomeni, da lahko isti vzvodi, ki spreminjajo intimnost, vplivajo tudi na okrevanje po izgubi.« 

Negotovi slogi navezanosti so torej povezani z bolj zapletenimi in bolečimi odzivi po koncu odnosa. Anksiozno navezani posamezniki pogosteje obtičijo v nenehnem premlevanju in iskanju stika, medtem ko izogibajoče navezani pogosto potlačijo čustva, kar lahko proces prebolevanja in čustvenega celjenja paradoksno podaljša. 

»To pomaga pojasniti, zakaj se nekateri ljudje navidezno »hitro poberejo«, a kasneje težje predelujejo razhod, medtem ko se drugi mesece počutijo povsem zlomljeni,« zapiše psiholog in doda, da razhodov ne bi smeli dojemati kot osebnih neuspehov, ampak kot poškodbe navezanosti. »Da predelate razhod, torej ni nujno kesanje, pretirano čustveno razdajanje ali potlačevanje. Namesto tega vam bo pri prebolevanju bolj pomagal občutek varnosti, podpora drugih oseb, tudi strokovnjakov, in predvsem čas.« 

PREBERITE ŠE -> Kako naj mu dopovem, da nisem edina kriva za najine težave?

4. Stres razkrije naš pravi slog navezanosti

Zanimiva lastnost navezanosti je, da jo lahko ljudje dobro skrivamo, dokler je v našem življenju vse v najlepšem redu in se ne počutimo ogrožene, ko enkrat nastopi stres, pa na dan izbruhne tisto ranjeno bitje, ki včasih preseneti še nas same.  

Mnogi se v mirnih obdobjih počutijo razmeroma varni v odnosih, a ko zveza naleti na težave ali življenje nasploh postane zahtevnejše, se pokažejo naši globlji vzorci, pravi dr. Travers, ki pove: »Ko stres doseže vrhunec, postane vaš slog navezanosti najbolj viden. Življenjski in odnosni stresorji ljudi prisilijo, da se zatečejo k svojim privzetim strategijam navezanosti. Stres lahko pri anksiozno navezanih ljudeh okrepi tesnobo, izogibajoče navezane osebe pa potisne v še izrazitejši umik.«

Dobra novica je, da ko enkrat razumemo partnerjev slog navezanosti, lahko predvidimo njegovo vedenje v stresnih situacijah. »Razumevanje tega lahko spremeni način, kako gledamo na partnerjeve odzive. Namesto da jih doživljamo kot zavračanje ali napad, jih lahko prepoznamo kot signal stiske,« svetuje psiholog. 

5. Slogi navezanosti niso usoda

Najbolj spodbudno sporočilo za konec je, da naši slogi navezanosti niso zacementirani, kar pomeni, da nismo na veke vekov obsojeni ponavljati istih neustreznih strategij soočanja ali toksičnih vzorcev, pravi dr. Travers. »Negotova navezanost se lahko zmehča skozi ponavljajoče se izkušnje čustvene zanesljivosti, odzivnosti in popravljanja odnosa. Varno navezanost se lahko naučimo skozi podporne odnose, terapijo in dosledne korektivne izkušnje.« 

Torej, tudi če naše otroštvo ni bilo idealno in smo bili prikrajšani za razvoj občutka varnosti, lahko to v odrasli dobi spremenimo. Prvi korak naredimo že s tem, ko pri sebi prepoznamo slog navezanosti, ko razumevanje prenesemo v prakso in ga začnemo uporabljati tudi za izboljšanje odnosov, pa se začnejo stvari premikati na bolje.