Zakaj še vedno izbiramo lepotne kraljice? Ni čas, da obrnemo nov list?
Po osmih letih so pred nekaj tedni pri nas znova organizirali lepotno tekmovanje za Miss Universe. Zadnjič je v Sloveniji potekalo leta 2017, sicer dve leti po tem, ko so v javnost pricurljale sporne in opolzke prakse Donalda Trumpa, ki si je do leta 2015 kar dve desetletji lastil licenco v ZDA (med drugim naj bi aktualni ameriški predsednik lepotne tekmovalke v času svojega lastništva spolno nadlegoval, prežal nanje, kadar so se preoblačile, in psihično manipuliral z njimi).
Po tovrstnih razkritjih se je zdelo, da so lepotnim tekmovanjem po svetu in pri nas šteti dnevi, da promovirajo stereotipe o ženski lepoti in poudarjajo zastarele poglede na vloge žensk, skratka, vse več je bilo pritiskov, da se preneha na tako arhaičen način presojati vrednost ženskega spola. Nizozemci so denimo lani zato ukinili državno tekmovanje za Miss Nizozemske, rekoč, da je čas za spremembe.
Zakaj v Sloveniji obujamo kulturo lepotnih tekmovanj?
A pri nas veter sprememb očitno veje nazaj in ne naprej, saj se je 3. septembra v ljubljanskem kompleksu Odiseja, po osmih letih premora ponovno odvil finalni izbor za Miss Universe Slovenije 2025, katerega nosilec licence za organizacijo pri nas je po novem podjetje Boscarol, d. o. o.
Njegov ustanovitelj, ajdovski podjetnik Ivo Boscarol, je odločitev za Delo komentiral z besedami: »To je najprestižnejši lepotni izbor na svetu s tradicijo, dolgo že 74 let. Odločili smo se, da želimo postati del te zgodbe, saj verjamemo, da si v njej tudi Slovenija zasluži svoje mesto. To povečuje njeno prepoznavnost in hkrati ponudi ambicioznim posameznicam zanimivo priložnost ter nepozabne izkušnje.«
Hkrati je Boscarol v Delovem podkastu Supermoč poudaril, da je izbor Miss Universe drugačen od drugih lepotnih tekmovanj, saj nima zgornje starostne omejitve (samo spodnjo, ki je 18 let), nanj pa se lahko prijavijo tudi poročene ženske in matere, kar se sliši napredno, a kaj, ko je v isti sapi tudi opozoril, da so dobrodošle samo kandidatke, ki lahko z rojstnim listom dokažejo, da so ženske (kar je nekoliko kontradiktorno dejstvu, da je globalna lastnica znamke Miss Universe transspolna Tajka Anne Jakapong Jakrajutatip, ki se je rodila kot moški, pa tudi temu, da je bilo v zadnjih letih na lepotnih izborih po svetu kar precej transspolnih tekmovalk in celo zmagovalk).
Boscarol je med drugim tudi ponosno povedal, da so letos v Sloveniji za lepotno kraljico Miss Universe prvič okronali doktorico (zmagovalka Hana Klaut je namreč doktorica dentalne medicine) ter dodal, da izbor Miss Universe poleg lepote slavi še druge »ženske vrline«, po njegovo komunikativnost, materinski čut, samostojnost in podjetnost.
Slovenski podjetnik je omenil tudi kredibilnost žirantov, ki naj bi jih tokrat skrbno izbrali med znanimi Slovenci, ne pa zgolj predstavniki sponzorjev, kot se je to dogajalo v preteklosti. A je škoda, da se pri tem niso zgledovali po matični organizaciji, od katere so odkupili slovensko licenco, saj na svetovnem izboru za Miss Universe že od leta 2018 predseduje vseženska žirija, v kateri ne sedi niti en moški predstavnik.
Da na slovenskem izboru tega ni bilo, kaj šele uravnoteženosti ženskih in moških glasov (komisijo so sestavljali štirje moški; Borut Pahor, Cene Prevc, Franko Bajc in Tomaž Kavčič ter tri ženske; Helena Blagne, Tanja Ribič in Maša Čertalič, predsednica žirije in predstavnica lastnika licence in Odiseje), je milo rečeno zamujena priložnost.
PREBERITE ŠE -> Nekdanja miss Slovenije: Bila je na vrhu, nato izginila, zdaj pri skoraj 50. znova navdušuje
Kdo ima koristi in koga se izkorišča?
A to verjetno ni nič nepričakovanega. Ko smo slovenskega psihiatra in psihoanalitka dr. Matjaža Lunačka vprašali, zakaj je med pobudniki lepotnih tekmovanj toliko starejših moških, je dejal:
»Podporniki takih tekmovanj in njihovi ocenjevalci so po mojem mnenju spolni predatorji. Polastili bi se radi nečesa, kar so sami izgubili ali česar niso nikoli imeli. Njihov položaj je povezan z denarjem ali slavo. Žalostno je, da toliko mladih žensk naseda takim ponudbam,« je problematičnost lepotnih izborov komentiral psihiater.
Podobno meni tudi socialna in kulturna antropologinja ter ena najbolj prodornih akademičark pri nas dr. Vesna V. Godina, ki priznava, da sama v lepotnih tekmovanjih nikoli ni videla pozitivnih aspektov.
»Lepotna tekmovanja so v fokus, ko gre za ženske, vedno postavljala zunanji videz. Pri tem gre za predpisani zunanji videz, ki je kombinacija cele vrste telesnih značilnosti, ki so seveda kulturno idealizirane in kanonizirane. Vrnitev teh tekmovanj v našo družbo pove, da smo se prelevili v tipično potrošniško družbo, ki jo preveva kultura narcisizma, v kateri je zunanji videz oziroma učinek tega videza za posameznike in njihovo bivanje ključen,« pravi antropologinja.
PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Ko sem vse to gledala, me je bilo spet sram, da sem ženska
K temu prikimava tudi dr. Lunaček, ko reče: »Da se je tako tekmovanje vrnilo v Slovenijo, pomeni zgolj to, da se je ponovno izvohala "obetavna" tržna niša. Njeno odprtje je povezano s koristolovstvom in dobičkom,« in poudari: »Promoviranje takih agend je globoko asocialno.«
Da gre bolj za izkoriščanje mladih lepih žensk, kot pa zasledovanje nekih plemenitih ciljev na področju ženskega vprašanja priča tudi letošnji incident na izboru za Miss sveta, iz katerega je še pred velikim finalom iz protesta izstopila britanska predstavnica Miss Anglije Milla Magee. Tekmovalka je medijem razkrila, da se je za to potezo odločila, ker se je na mednarodnem tekmovanju, ki je letos potekalo v Indiji, počutila izkoriščano in da je vse skupaj delovalo, kot da so ona in njene sotekmovalke le zabava za investitorje.
Zgodovina lepotnih tekmovanj
»Lepotna tekmovanja so sicer neločljivo povezana z razvojem feminizma v ZDA,« pravi Hilary Levey Friedman, ki na Univerzi Brown poučuje predmet o lepotnih tekmovanjih v ameriški družbi, o tej temi pa je napisala tudi knjigo (Here She Is: The Complicated Reign of the Beauty Pageant in America).
Za ameriški časopis USA Today je povedala, da se je tekmovanje za Miss Amerike začelo leto po tem, ko so ženske dobile volilno pravico, lente, ki jih še danes nosijo udeleženke velikih in malih lepotnih tekmovanj, pa izvirajo iz trakov, ki so jih nosile sufražetke.
Čeprav so lepotne izbore v ZDA ustanovili moški, da bi zaslužili z ženskimi telesi, so v preteklosti tovrstna tekmovanja ženskam omogočala, da so si izboljšale akademske in poklicne možnosti, česar sicer ne bi mogle storiti, pravi Levey Friedmanova, ki razlaga, da so nagrade za zmagovalke pogosto bile denarne oziroma v obliki štipendij, kar je predvsem dekletom iz revnejših družin in manjših krajev, ki so bile obsojene zgolj na življenje žene in gospodinje, omogočilo, da so posegle po izobrazbi in karieri.
»Danes so ovire za zaposlitev in univerzitetno izobrazbo manjše, zato ženske za napredek v družbi ne potrebujejo več lepotnih tekmovanj,« pravi Levey Friedmanova.
Zanimanje za lepotna tekmovanja v ZDA in predvsem v državah razvitega sveta tako že leta upada, pa vendar še ni povsem zamrlo. Odgovor, zakaj ne (in morda tudi, zakaj ponekod, tako kot pri nas, obujajo tovrstna tekmovanja), je tesno povezan tudi z drugimi dogajanji v družbi, denimo s trendom »trad wife« (op. p. »tradicionalna žena«), ki z nostalgijo glorificira podobo ženske, ki ostane doma, da skrbi za otroke in dom, medtem ko njen moški gradi kariero.
PREBERITE ŠE -> Bernarda Marovt: Moja identiteta ni bila nikoli vezana na moškega
Raje lepa in preskrbljena kot samozadostna
V kontekstu »trad wife« je ženski morda prihranjeno garanje v službi, vendar pa opravlja tlako povsod drugje. Vedno mora biti spočita in nasmejana mama, ki iz ničle pripravi najbolj okusno pojedino, obenem pa mora vsakodnevno skrbeti za zdravje in videz tako svoje družine kot sebe ter seveda svojega doma, ki mora biti kot iz škatlice.
V vseh pogledih je torej popolna, kot lepotice z lepotnih tekmovanj, kjer vemo, da ni dovolj samo, kakšno pričesko in obleko ima, ampak se mora tudi znati smejati brezhibno, hoditi samozavestno in odgovarjati všečno.
Strokovnjaki so trend »trad wife« že pred časom označili za enega od jasnih pokazateljev, da se v zahodnih kapitalističnih družbah krepi konservativizem, dr. V. Godina pa opozarja na še en vidik, in sicer, da se mlade ženske danes povsem načrtno in racionalno odločajo za življenje gospodinje ali celo moške spremljevalke, namesto enakovredne partnerke.
»Številne mlajše ženske, ki so na lastnih materah videle, kakšno je življenje žensk, ki skušajo voditi uspešno kariero in uspešno družinsko življenje, so lahko pač iz prve roke ugotovile, s kakšno ceno je takšno življenje plačano. Zato so preprosto in pragmatično ugotovile, da je življenje »trad wife« enostavnejše, bolj preprosto, manj naporno, bolj ugodno in udobno. Gre lahko za povsem racionalno odločitev, še posebej, če gre za življenje »trad wife« zgornjega sloja oziroma razreda,« razlaga antropologinja in pove, da lahko razume, zakaj se mlade ženske odločajo za ta življenjski slog, ki njej osebno sicer ni ideal. »Zahodne in postsocialistične družbe so namreč do tako imenovanih emancipiranih žensk vse prej kot prijazne.«
PREBERITE ŠE -> Antifeminizem: Dobre, normalne ženske želijo ostati doma
Kaj sporočamo deklicam?
Dokler bo torej uspevala kultura narcisizma in bomo na družbenih omrežjih všečkali spolirane podobe plastično popravljenih vplivnic ter zvezd (da o osebkih, ki jih grenerira umetna inteligenca niti ne govorimo), bomo verjetno tudi kronali lepotne kraljice.
Žalostno pri vsem tem je predvsem to, da so žrtve omenjenih praks spet in znova otroci. Namesto da bi deklicam že od malega ponujali vse širši spekter vzornic, raje ožimo kriterije in se pogrezamo nazaj v preteklost ter jim še naprej sporočamo, da bodo v tem svetu uspele le, če bodo pripravljene postati kloni trenutno najbolj zaželenih lepotnih idealov.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
