Tragedija, ki je zaznamovala našo igralko Štefko Drolc: Okrutno so ji umorili sestro

Štefka Drolc, rojena 22. decembra 1923 na Ponikvi pri Grobelnem, je bila del tistih generacij Slovencev, v katerih mladost je kruto zarezala druga svetovna vojna. Drolčevi je nenadoma in brutalno vzela 10 let starejšo sestro Mileno, ki ji je bila v najstniških letih za veliko igralsko vzornico.

Milena je bila tista, ki se je prva navdušila nad gledališko umetnostjo in po študiju na učiteljišču v Mariboru, medtem ko je čakala na službo učiteljice, štiri leta igrala na ljudskem odru, ki je v obdobju med obema vojnama veljal za eno izmed glavnih ljubiteljskih gledališč v štajerski prestolnici, in ga je vodil Fran Žižek.

»To je bila zelo dobra amaterska skupina mladih igralcev, režiserjev in dramaturgov, vsi so se pozneje tudi uveljavili. Milena je bila resnično nadarjena in je veliko igrala. Radi smo jo hodili gledat, prihajala pa sem tudi na vaje, v zaodrju sem poslušala pogovore in vse me je zanimalo,« je Štefka leta 2013 v enem zadnjih intervjujev pred smrtjo povedala za Delovo prilogo Plus 50. 

Štefka Drolc, foto: Aleš Černivec/Delo

Ker je bila Milenina mlajša sestra tako zvedava, so željo po igri v ljubiteljskem gledališču opazili tudi pri njej in jo povabili medse, še preden je bila polnoletna. Štela je 15 let, ko so ji zaupali vlogo Marije v Božični igri, saj so v njej prepoznali milino in usmiljenje, ki ju je Drolčeva kljub bridkim poznejšim izgubam ohranila vse svoje življenje.

»V gimnaziji sem veliko recitirala, ogromno sem brala, na pamet sem znala veliko več pesmi, kot je pričakoval profesor. Kar nosilo me je. Tako so me nekega dne na Ljudskem odru povabili, da bi igrala Marijo v Božični igri koroškega pisatelja Andreja Šusterja Drabosnjaka. Zanimivo je, da so si me mnogi, tudi režiser in dramatik Fran Žižek, zapomnili po nenavadno svetlem, zvonkem glasu. Seveda, takrat sem imela petnajst ali šestnajst let,« je Drolčeva razkrila v Delovem intervjuju.

Kdo ve, kako bi se pisala zgodovina slovenskega gledališča, morda bi se danes namesto ene velike igralke Štefke Drolc spominjali dveh izjemnih sester Drolc, a je usoda hotela drugače. Vojna je prinesla kaos, grozote in smrt. Ena izmed žrtev vojnega režima je bila tudi Štefkina sestra, ki so jo okupatorji ustrelili pred njeno lastno družino.

»Pred začetkom vojne je dobila učiteljsko mesto v Prekmurju, od koder sta se z možem zaradi zasedbe Madžarov zatekla v Metliko. Rodila sta se jima dva otroka, mož je odšel v partizane. Leta 1944 so Nemci s svojimi privrženci prišli iz Hrvaške, za en dan zasedli Metliko in Mileno ustrelili vpričo otrok,« je v intervjuju za Delo povedala Štefka, ki je med vojno delovala kot aktivistka Osvobodilne fronte (OF). 

Štefka Drolc leta 2013, foto: Jože Suhadolnik/Delo

Smrt sestre je našo igralko močno prizadela, njenega očeta Ivana in mamo Štefanijo, ki sta bila oba izredno srčna človeka, pa je izguba hčerke hudo zaznamovala. »V Maribor smo dobili le pismo njenega moža, sporočilo, da je umrla. Oče se je brez glasu zgrudil na tla, mame, ki se je spominjam po tem, kako je vso mojo mladost nenehno pela, pa nisem nikoli več slišala peti,« je tragedijo za Delo opisala Štefka. 

PREBERITE ŠE -> Sonja Vrščaj, Slovenka, ki je preživela Auschwitz

Eden izmed razlogov, da se Drolčeva ni popolnoma zlomila, je bil zagotovo tudi to, da je bila tedaj že sama mati. Med vojno 19. decembra 1942 je komaj 18-letna namreč rodila hčerko Lucijo Drolc Uršič (ki je kasneje tudi sama postala igralka, a je zdaj že pokojna). Takrat sicer ni bila poročena, je bil pa Lucijin oče Štefkina velika vojna ljubezen, ki se je žal prehitro končala. 

V filmu Na klancu (1971) je Štefka Drolc mojstrsko upodobila tragično junakinjo Francko. Foto: Press Release

»Živeli smo v Mariboru, pripravljeni, da nas bodo, tako kot marsikoga, izselili. Vendar smo ostali, zbegani in preplašeni. Tako srečna sem bila, ko sem spoznala prijatelja, s katerim sem se lahko veliko pogovarjala. V teh pogovorih sva se zbližala in se noro zaljubila. Zanosila sem,« je igralka razkrila v Delovem intervjuju, v pogovoru za Mladino leta 2015 pa priznala, da so se njune poti sicer razšle, vendar ji je ljubezen dala največje darilo - otroka. »A iz tiste ljubezni je prišel otrok in ta otrok je bil edini zaklad, ki sem ga lahko vse življenje varovala.« 

Štefka Drolc leta 2013, foto: Jože Suhadolnik/Delo

Tako so situacijo sprejeli tudi Štefkini starši. Čeprav je bil v tistih časih še vedno tabu biti neporočena nosečnica, je njena mati na novico o otroku reagirala izredno ljubeče.

»Nikoli ne bom pozabila, kako je to sprejela moja mama: z očmi, polnimi solz, in z usti, ki so se držala na smeh,« je dejala Drolčeva in priznala, da četudi se je njena prva ljubezen hitro končala, jo je na najlepši način spremljala še vse življenje. »Imela sem otroka, svojo Lučko. Kakšna sreča!«

TUKAJ si preberite, kako se je življenje za mlado mamico odvilo po koncu vojne. Kako se je prebila v sam vrh slovenske dramske in filmske umetnosti ter na kakšen način je zaznamovala generacije igralcev, ki so prišli za njo.