IKONE

Ita Rina: Morala bi v Hollywood, a se je oglasil njen ljubimec in ji postavil ultimat

Čeprav Ita Rina ni bil prva slovenska igralka, ki je s svojim talentom zaslovela v tujini, se je danes spominjamo kot naše največje filmske zvezde.
Fotografija: Razglednica z Ito Rino iz leta 1930. Foto: javna last
Odpri galerijo
Razglednica z Ito Rino iz leta 1930. Foto: javna last

Če smo natančni, sta bili prvi slovenski igralki, ki jima je uspel preboj v tujino, Marija Vera in Zalla Zarana.

Prva, rojena v Kamniku kot Frančiška Ksavera Marija Eppich, je že v prvih desetletjih 20. stoletja ustvarjala v enajstih evropskih gledališčih v sedmih državah, druga, rojena kot Rozalija Sršen v Žužemberku, pa si je že ob koncu prve svetovne vojne prisvojila prve filmske vloge v Hollywoodu in nastopila v ameriških nemih filmih. 

Pa vendar domača filmska stroka za prvo slovensko filmsko zvezdo smatra Divačanko Ito Rino, čeprav je ustvarjala desetletje pozneje. To pa zato, ker se je Rini, za razliko do Zarane, ki je nastopala pretežno v stranskih vlogah, uspelo prebiti višje.

Z glavnimi vlogami v pomembnih evropskih produkcijah 20. in 30. let prejšnjega stoletja se je Ita zapisala v sam vrh evropskega filma in postala ena najbolj znanih evropskih igralk ter dobila celo neverjetno ponudbo Hollywooda. 

Ito Rino so tuji mediji primerjali s hollywoodskima zvezdama Greto Garbo Marlene Dietrich. Foto: javna last
Ito Rino so tuji mediji primerjali s hollywoodskima zvezdama Greto Garbo Marlene Dietrich. Foto: javna last

Zaslovela po zaslugi prijateljic 

Ita Rina se je rodila kot Italina Lida »Ida« Kravanja 7. julija 1907 v Divači. Njen oče Jožef je bil zaposlen na železnici, mati Marija pa je leto po rojstvu Ide povila še deklico Danico. Ida je bila na mamo in sestrico zelo navezana, in čeprav jo je filmska kariera vodila v tujino, stran od obeh, je kasneje, ko se je vrnila v Jugoslavijo, veliko časa preživela z njima, pomagali sta ji celo pri vzgoji Idinih dveh otrok. 

Da je bilo Idi usojeno nekaj več kot povprečno vaško življenje, je bilo jasno že v njeni mladosti. Kot otrok je rada plesala in se navduševala nad igro, v najstniških letih pa je bila vse bolj opažena njena lepota. Prav to je bil razlog, da so Ido prijateljice leta 1926 prijavile na prvo lepotno tekmovanje za miss Jugoslavije in miss Evrope.

Organizator je bila ameriška distribucijska družba Fanamet, ki je zmagovalki obljubljala bogato nagrado in filmsko pogodbo, Idine fotografije pa so žirijo tako navdušile, da so jo izbrali med sedem finalistk, ki naj bi se še istega leta pomerile na slovesnosti v Zagrebu. 

PREBERITE ŠE -> Maja Martina Merljak: Na srečo me je psihiatrinja spravila k sebi 

Mama ji je dvakrat preprečila potovanje v tujino

Žal je Idi uspeh začasno preprečila njena mati, ki ji ni dovolila odpotovati v Zagreb, morebiti tudi zato, ker so jo ob razglasitvi finalistk napadli novinarji z vprašanji o njeni hčerki.

A to je bila prej sreča v nesreči, saj je nato Idi uspel večji preboj v filmsko industrijo kot njeni tekmici, prvi lepotni jugoslovanski kraljici Štefici Vidačić iz Zagreba (slednja je užila le kratko kariero v nemškem nemem filmu in kmalu po poroki z bogatim Nemcem utonila v pozabo). 

Čeprav se Ida na tekmovanju v Zagrebu ni prikazala, so njene fotografije nekako prišle vse do filmskega producenta v Berlinu Petra Ostermayrja, ki je mlado Slovenko nato povabil v to kozmopolitsko mesto, ki je v divjih 20. letih prejšnjega stoletja slovelo kot evropska prestolnica umetnosti in kulture. Spet se je vmešala Idina mama, ki je ponudbo jezno zavrnila, a radovedna Ida je tedaj zbrala pogum in se brez mamine vednosti 27. maja 1927 vkrcala na vlak za Berlin. 

To je bila za še ne dvajsetletnico huda čustvena preizkušnja, ki jo je kasneje opisala z besedami: »To je bilo moje najdaljše in najtežje potovanje. Stisnila sem se v kot kupeja in s strahom gledala okoli sebe. Znala sem le nekaj nemških besed … S prvim vlakom sem se hotela vrniti v Ljubljano k materi in sestri. Veliki Berlin, o katerem sem sanjala kot deklica, je bil zdaj tu, pred mano, jaz pa bi najraje pobegnila. Celo noč sem bila budna. Jutro sem dočakala s solzami v očeh.« 

Ita Rina v filmu Erotikon, ki ji je leta 1929 prinesel svetovno slavo. Foto: javna last
Ita Rina v filmu Erotikon, ki ji je leta 1929 prinesel svetovno slavo. Foto: javna last

S čustvi navdušila producente 

Vendar ni imela časa, da bi se smilila sama sebi, saj so Ido njeni filmski gostitelji že prvo jutro v Berlinu odpeljali na poskusno snemanje in ji tam dajali naloge, naj uprizori čim večji spekter različnih čustev. Izkoristila je vso žalost, ki jo je tedaj čutila zaradi odhoda od doma in svojo izkušnjo kasneje opisala takole: 

»Osvetlili so me z reflektorji. Kamere so začele brneti. Okoli mene je bilo vse polno kablov. Neznani ljudje so zijali vame in drug drugemu nekaj prišepetavali. Rekli so mi, naj kričim, se smejem, maham z rokami, naj se jočem. Zdi se mi, da sem bila najbolj verodostojna v sceni, v kateri sem jokala. V tistih trenutkih mi je bilo zares težko. Dovolj je bilo, da sem se spomnila, kako daleč od doma sem in kako sem prevarala svojo mater …« 

S tem je navdušila producenta Ostermayrja in z njegovo filmsko hišo nemudoma podpisala tako dobro dveletno pogodbo, da so Idi zavidale celo bolj uveljavljene igralke od nje. Kljub temu je Slovenka že po nekaj mesecih prekinila sodelovanje in prestopila k drugemu filmskemu studiu, kjer so ji producenti nadeli ime, po katerem je bila poslej za vedno znana kot Ita Rina. 

Prelomni Erotikon in snubitve Hollywooda

Uspeh je sledil hitro, po prvi nekaj statiranjih in manjših vlogah je leta 1928 dobila glavno vlogo v filmu Erotikon, češkega režiserja Gustava Machatyja.

Po premieri leta 1929 je celovečerec požel ogromno navdušenje kritikov in gledalcev širom Evrope, oboji pa niso mogli prehvaliti Rine, za katero so tedaj nastopili res zvezdniški časi.

Francoski mediji so jo denimo primerjali z Greto Garbo in Marlene Dietrich, Čehi so jo imeli za »veliko tragedinjo filmskega platna«, v Latviji in na Hrvaškem pa so Ito opevali celo v pesmih. 

PREBERITE ŠE -> Neverjetno življenje oblikovalke, ki je oblačila Hollywood in ljubimkala z Greto Garbo

Nič čudnega torej, da jo je kmalu začel snubiti Hollywood. Prvo ponudbo je zavrnila, nato pa prejela tako izjemno, da ji skoraj ni verjela.

Hollywoodski studio se je bil z njo pripravljen pogajati, sama jim je lahko postavila časovni okvir trajanja pogodbe, pustili pa so ji celo, da sama določi svoj honorar.

Na pogodbo je namenoma napisala precej visok znesek, misleč, da jo bodo zavrnili in pustili pri miru, a so v Hollywoodu pristali na to. 

Vse je bilo že nared, da odpluje v Ameriko, ko se je oglasil Itin Beograjski srčni izbranec. TUKAJ si preberite, kakšen ultimat je postavil naši igralki in kako se je njeno življenje odvrtelo od tedaj naprej.

Preberite še:

V prodaji