Avtorica najlepših slovenskih pravljic v otroštvu ni slišala nobene

Razlog za to, da se je avtorica Muce Copatarice in številnih drugih kultnih pravljic šele v šolskih klopeh srečala z domišljijskim svetom, je žalosten – revščina. Njena družina je bila namreč precej obubožana. 

Ela Peroci se je rodila kmalu po prvi svetovni vojni, 11. februarja 1922 v Svetem Križu pri Rogaški Slatini, njeni starši pa niso imeli dovolj denarja niti za nakup knjig.

Čeprav je bil Elin oče državni uslužbenec, jim ni bilo lahko, saj so ga zaradi dela ves čas premeščali iz kraja v kraj. Družina se je tako pogosto selila, kar je za malo Elo pomenilo, da je zamenjala kar nekaj osnovnih šol, od Šentvida pri Grobelnem in Šmarja pri Jelšah do Rogatca. 

Kljub temu je Perocijeva rada hodila v šolo. Ne samo da je tam v roke dobila prvo knjigo – šolsko čitanko, ampak je v osnovni šoli oboževala tudi pisanje šolskih spisov. Baje se je vsakič, ko je učitelj na tablo napisal naslov spisa, v njej odprl nov svet, tako silno si je želela, da bi tisto, kar je hotela povedati v spisu, povedala dobro in lepo. 

Ela Peroci se je šele v osnovni šoli srečala s pravljicami. Foto: arhiv Mladinske knjige

Nič čudnega torej, da je dekličina prva želja bila, da postane učiteljica. Po končani gimnaziji in meščanski šoli se je tako vpisala na Državno učiteljišče v Ljubljani in po koncu druge svetovne vojne začela delati kot učiteljica na osnovni šoli v Kočevju, nato v Svetem Križu, kasneje pa še v Domu za invalidno mladino v Kamniku. 

Stik z invalidnimi otroki se je je močno dotaknil in svoje izkušnje z njimi je začela prelivati na papir ter našla celo prvi časopis, kjer so njeno pisanje objavili, in sicer v Slovenskem poročevalcu. Zdelo se ji je pomembno, da družbo ozavesti o tej marginalizirani temi, a z objavo se je zgodilo še več. 

Prva prava pravljica za otroke

Njene srčne zapise so prebrali pri Mladinski knjigi in bili so jim tako všeč, da so Perocijevi ponudili delo v uredništvu Pionirja in Cicibana. To je bila odskočna deska za njeno pisateljsko kariero, prvo pravo pravljico za otroke pa je nato napisala med študijem pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

Pravljica, o kateri govorimo, nosi naslov Hišica iz kock, idejo zanjo pa je Eli dal njen profesor Stanko Gogala, ki je na enem izmed predavanj študentom s primerom pravljice o hišici iz kock in sosedovem psu, ponazoril, kako se da s čustvenimi elementi malčke pritegniti k poslušanju.

Perocijeva je profesorjevo pripoved nadgradila s svojimi izkušnjami, v zgodbo je denimo vpletla svojo prvorojenko Jelko, in nastala je ganljiva pravljica o prijateljstvu, nesreči ter pomoči prijateljev in neznancev, ki je prvič izšla leta 1952 v Pionirskem listu. 

Ela Peroci, Muca copatarica, risba Ančke Gošnik Godec.

A to ni bilo zadnjič, da je Perocijeva v zgodbe za otroke vpletla svojo družino. Jelka in njena drugorojenka Anka sta bili močan motor, ki je poganjal domišljijo pisateljice.

»Ko so prišli otroci, so s sabo prinesli nov svet,« je nekoč dejala Ela, ki je razkrila, da sta njeni hčerki navdihnili tudi dve njeni najbolj znani pravljici. NA TEJ POVEZAVI si preberite, kateri in več o njunem nastanku.