Šoloobvezni otroci in najstniki ter vsi, ki smo odgovorni zanje, od 16. marca hote ali nehote odkrivamo, da obstajajo tudi drugačne poti do znanja. Za aktualne podatke v zvezi s šolanjem na daljavo smo prosili ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter sedanje načine izobraževanja v kriznih razmerah primerjali z običajnim šolanjem od doma, ki ga starši opravljajo prostovoljno. Njihovi preverjeni nasveti so zlata vredni prav zdaj. 

Če trenutno stanje ne bo trajalo predolgo, ima lahko pozitivne učinke na načine šolanja, saj si moramo zdaj vsi pomagati z manj tradicionalnimi oblikami poučevanja. 

Temeljna vrlina, ki jo hvalimo pri sodobnem človeku, je prilagodljivost. Te ne primanjkuje Vilku Ureku, ki na osnovni šoli (OŠ) Bizeljsko poučuje glasbo, vodi mladinski pevski zbor ter se lahko pohvali tudi z nazivom najučitelj šolskega leta 2016/17. Takšen je njegov vtis prvih dveh tednov učenja na daljavo: »Delo učiteljev poteka uspešno tudi v teh drugačnih časih. Na šoli smo v petek, 13. marca, ko smo izvedeli za nastalo situacijo, naredili plan dela in učenja od doma. Pouk je takoj v ponedeljek stekel po e-pošti. Vsak dan se trudimo, da učencem po urniku pošljemo čim bolj zanimive in poučne naloge, ki jih uspešno rešujejo in pošiljajo nazaj.«

Prednost je v povečani ustvarjalnosti

V Urekovih očeh imajo pri tem nove tehnologije predvsem pozitiven predznak: »S sodelavci vsak dan sestankujemo s pomočjo videoaplikacije zoom, da je delo v osami za nas bolj prijetno. Tako se občasno vidimo tudi z učenci. Prednost dela na daljavo vidim v povečani ustvarjalnosti tako učiteljev kot učencev. Kot glasbeni pedagog ugotavljam, da je glasbo mogoče odlično poučevati tako, saj je na spletu obsežna zbirka enkratnih posnetkov. Dnevno pod vodstvom svetovalke Inge Breznik učitelji na sodelov@lnico pripenjamo čudovite ideje, si jih izmenjujemo in tako bogatimo delo. Tudi virus bomo premagali in po koronapočitnicah nadaljevali uspešno delo.«



Osebnega stika ni mogoče nadomestiti

Učiteljica angleščine z OŠ Savsko naselje Veronika Pezdirc meni, da so se tako učitelji in učenci kot starši kar spretno in celo navdihujoče prilagodili razmeram poučevanja na daljavo: »Prvi teden smo še iskali rešitve, vendar smo si priskočili na pomoč z idejami in poučevanje je hitro steklo brez večjih zapletov. Če trenutno stanje ne bo trajalo predolgo, ima lahko pozitivne učinke na načine šolanja, saj si moramo zdaj vsi pomagati z manj tradicionalnimi oblikami poučevanja. Večje vpeljevanje IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) bi lahko bila ena od pozitivnih posledic učenja na daljavo. Pri učencih opažam tudi večjo odgovornost in samostojnost pri učnem delu.« 

Med ovirami poučevanja in učenja od doma Pezdirčeva trenutno vidi pomanjkanje znanja uporabe tehnologije pa tudi njeno raznoliko dostopnost učencem: »Tak način poučevanja vsem vzame veliko več časa. Vsi si kljub novim pristopom želimo čimprejšnje vrnitve v šolske klopi, saj tehnologija ne more nadomestiti osebnega stika na ravni učitelj – učenec in sošolec – sošolec. Prav tako ne more nadomestiti znanja, ki ga pridobimo v osebnem stiku z drugače mislečimi.«

Doma imamo le en računalnik, zato se je treba prilagoditi. Upamo, da bo to obdobje čim prej mimo in bodo šli otroci nazaj v šolo, k nujnim športnim aktivnostim in druženju, k normalnemu življenju. Ne vem, kako bi šlo poučevanje, če ne bi bil jaz doma. 

Otroci si med seboj pomagajo na viberju

»Šolanje od doma je seveda za otroke bolj zabavno, saj jih večinoma vlečemo stran od računalnikov, zdaj pa jih imajo na razpolago. Težje je nam staršem, saj delamo od doma, gospodinjimo, učimo otroke in skrbimo, da opravijo svoje naloge. Naši učitelji so precej razumevajoči in odzivni, razen kakšne redke izjeme. Otroci pogrešajo prijatelje, vendar so zelo potrpežljivi in imajo veliko volje, da uživajo tudi doma,« povzema dosedanje vtise Barbara, mama treh otrok – eden je še v plenicah, druga dva sta šoloobvezna in hodita na isto šolo v Ljubljani. 

Gordana, katere hči Ivana je v drugi triadi osnovne šole glavnega mesta, nam zaupa, kako se lotevata pouka in kaj bi spremenila: »Všeč mi je, da učitelji dajejo naloge, vendar za nekatere predmete ne podajo dovolj razlage. Dan si organizirava tako, da vstaneva ob osmi uri in začneva pouk, kakor da bi bil pravi. V stikih s šolo, učitelji Ivana za zdaj ni imela nikakršnih težav, vse je razumela. Dostikrat se sliši s prijatelji iz razreda in med seboj si pomagajo, največ v skupini s pomočjo aplikacije viber. V prostem času radi kuhava in pečeva. Prav zato, ker sem doma, se veliko več druživa.«  



Težave pri tistih, ki niso samospodbudni

Oče srednješolca in šestošolca Edin je prevzel večino poučevanja, saj mama še vedno nekajkrat na teden odide v službo. Kot pravi, učitelji podajo temeljno snov, vse drugo je na starših in ustrezni organizaciji, sploh če otroci niso dovolj samostojni in samospodbudni: »Doma imamo le en računalnik, zato se je treba prilagoditi. Upamo, da bo to obdobje čim prej mimo in bodo šli otroci nazaj v šolo, k nujnim športnim aktivnostim in druženju, k normalnemu življenju. Ne vem, kako bi šlo poučevanje, če ne bi bil jaz doma.« 

Tu se je pokazala nujnost računalniške pismenosti, zato predlagam, da bi šola že v prvih letih šolanja temu namenila kar nekaj časa, vsaj osnovnim elementom. 

Nujnost računalniške pismenosti

Katja, mama šestošolca Mihe, si najprej, tako kot večina staršev, sploh ni predstavljala šole na daljavo: »Prvi ponedeljek nas je tempo vse kar presenetil. Imeli smo vsak svoj računalnik – še dobro – midva z očkom sva delala za službo, Miha pa je veselo prebiral spletno učilnico. Ko sem pokukala, kaj dela, sem videla, da je bil zasut s snovjo; delo v šoli in učiteljeva razlaga odtehtata veliko domačega časa. Največ ga je šlo za prepisovanje iz učbenikov, ki je naneslo cele strani. Dobro, da je že toliko samostojen in pozna osnove elektronske pošte, pisanja, shranjevanja dokumentov, tiskanja, skeniranja in pošiljanja fotografij. Menim, da se mora učitelj za kakovostno delo prek takega medija zelo dobro pripraviti, če želi snov razumljivo podati oziroma preveriti, ali so jo razumeli.« 

Presenetilo jo je, da je bilo kar nekaj dela s predmeti, za katere si ni predstavljala, da bodo sploh jemali čas – denimo z likovnim poukom, športno vzgojo, tehniko ipd. Doslej večjih zapletov vendarle ni bilo, pove: »S tehničnimi sredstvi smo bili dobro opremljeni, tudi z delovanjem omrežja in spletnih učilnic nismo imeli težav. Si pa ne predstavljam domov, v katerih ni na voljo vse tehnike ali starši otroku ne morejo zagotoviti tehnične pomoči. Tu se je pokazala nujnost računalniške pismenosti, zato predlagam, da bi šola že v prvih letih šolanja temu namenila kar nekaj časa, vsaj osnovnim elementom.« 

Miha: Bojim se, da ne bo poletnih počitnic

Svoje opažanje nam je zaupal tudi Katjin sin Miha: »Informacije dobim na spletni strani in po elektronski pošti. Navodila so razumljiva. Vsi učitelji so nam ponudili pomoč, lahko jih vprašamo, če česa ne razumemo. Pošljejo rešitve nalog ali pa vrnejo popravljene naloge. Delo od doma ni primerljivo s klasičnim poukom, ker ni stika med učiteljem in učencem in ni tako dobre razlage snovi. V glasbeni šoli učiteljica kar posname učno uro in si jo doma predvajamo. To naredi zelo razumljivo. Pošlje tudi rešitve domače naloge. Učitelji so zelo zahtevni, nekateri uporabljajo aplikacije, ki jih učenci še nismo vajeni. Je pa res, da si dan lahko sam razporedim, prav tako ne izgubljam časa z vožnjo po dejavnostih. Kot začasna rešitev se mi zdi šola na daljavo v redu, na dolgi rok pa ne. Najbolj se bojim, da ne bo poletnih počitnic. Želel bi si, da bi imeli kakšno vajo sodelovanja na daljavo še pred temi okoliščinami – kot alarmno vajo.« 

Tak način šolanja mi je všeč, ker lahko dolgo spim in sem ves dan v pižami. Hkrati mi ni všeč, ker se ne morem fizično družiti s prijatelji. 

Zala: Lahko sem ves dan v pižami

Poti do cilja je seveda več in kot kaže, je veliko šol našlo svoje, kako predelati načrtovano snov. Pri devetošolki Zali z ene od domžalskih šol ne dobijo nalog vsak dan sproti, temveč šola na spletni strani v nedeljo zvečer objavi snov, naloge in navodila za ves prihodnji teden: »Nekateri učitelji zahtevajo, da jim pošljemo narejene naloge na e-pošto, drugi ne. Le pouk računalništva, to je izbirni predmet, poteka v spletni učilnici. Tak način šolanja mi je všeč, ker lahko dolgo spim in sem ves dan v pižami. Hkrati mi ni všeč, ker se ne morem fizično družiti s prijatelji.« 

 Pomembni podatki z ministrstva 
Na službo za odnose z javnostmi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo se obrnili, da nam poda pomembne informacije. Do zaključka redakcije v petek, 3. aprila, smo zbrali ta dejstva: 
 Kakšna je ocena uspešnosti šolanja na daljavo do zdaj? 
»Ocenjujemo, da poteka dobro. Po tehničnih težavah prvega dne se je že drugi dan situacija bistveno izboljšala, danes pa lahko zapišemo, da podporni sistemi izobraževanja na daljavo delujejo stabilno.« 
 Ali bodo prvomajske počitnice (od 27. aprila do 2. maja) letos ukinjene? 
Očitno ne, saj se uradni odgovor glasi: »Pouk poteka po šolskem koledarju.« 
 Bo pouk potekal še poleti in bo tako za otroke manj počitnic? 
»Šolskega leta ne bo treba podaljševati, ker smo klasični način izobraževanja iz učilnic prenesli na izobraževanje na daljavo.« 
 Kdaj se bo mogoče vrniti v klasične učilnice? 
»Trenutno so trije scenariji. V najboljšem primeru bi se to lahko zgodilo po prvomajskih praznikih, druga možnost je začetek junija, tretja pa, da se šolsko leto konča na daljavo.« 
 Bodo šolarji ob zaključku aktualnega razreda prejeli elektronska potrdila? 
Na to vprašanje nismo prejeli odgovora. 
 Kako bodo učitelji preverjali znanje? 
»Sistem preverjanja znanja, obseg in oblike preverjanja bo treba prilagoditi.« Takoj ko bo sprejeta končna odločitev, bodo o tem obveščeni vsi vpleteni, tudi širša zainteresirana javnost, obljubljajo. 
 Kdo pomaga staršem otrok s posebnimi potrebami, ki so doslej poučevanje v večini prepuščali stroki, pa tudi socialno ogroženim družinam? 
»Drugega aprila se je začela akcija dostave 172 tabličnih računalnikov in 482 modemov učenkam in učencem iz socialno ogroženih družin. Otrokom s posebnimi potrebami pa tudi njihovim staršem so tudi v času epidemije covid-19 na voljo učitelji, izvajalci dodatne strokovne pomoči.«