Življenje Marjane Deržaj: prerana izguba očeta, strm vzpon kariere in poroka v tajnosti
Marjana Deržaj še danes velja za prvo damo slovenske zabavne glasbe. To ime so ji nadeli pri rosnih 26 letih in doslej je ni zares prekosila nobena druga pevka.
Čeprav je festivalska ikona pokojna že 20 let, njen izjemni glas še vedno poboža, ko se zasliši s posnetkov priljubljenih popevk. Je tako prepoznaven in močan, da so ji nekoč na radiu menda večkrat dali navodila, naj poje tišje, češ da tako moč radijski trak slabo prenese.
Vsekakor so ga prenesli poslušalci, saj je bila Deržajeva v jugoslovanski glasbeni založbi Jugoton med najbolje prodajanimi pevci, sloviti skladatelj Mojmir Sepe pa jo je klical kar Marjana Nacionale.
V časih, ko so festivali pomenili vse, je pobirala nagrade tako doma kot širom Jugoslavije, kljub veliki slavi pa ostala preprosta, prijazna in niti malo vzvišena ali zvezdniška.
Za glasbo jo je navdušil oče
Deržajeva je odrasla ob glasbi. Rodila se je 23. maja 1936 v Ljubljani, njen oče France Deržaj, po poklicu sicer poštni uradnik, ki je slovel po lepem baritonu, pa je v njenem otroštvu občasno nastopal na radiu, v operi in posnel nekaj plošč.
Doma se je vedno razlegalo petje in pogosto so skupaj prepevali, France pa je malo Marjano tudi vpisal v glasbeno šolo, kjer se je učila igrati violončelo. Še bolj prelomni so bili obiski opere, kjer oče in hči nista samo poslušala petja, ampak sta se o predstavah tudi veliko pogovarjala.
Nič čudnega torej, da je Marjana v okviru otroškega opernega zbora nastopila na odru Opere, in sicer v Gobčevi spevoigri Kresniček, kar je v njej zanetilo sanje, da postane operna pevka.
Morda bi se to tudi uresničilo, če ji ne bi pri komaj 11 letih umrl oče, starejša sestra Irena pa se je poročila na Štajersko. Marjanina mama Elizabeta ni želela, da z drugorojenko sami ostaneta v Ljubljani, in ju je preselila k prvorojenkini novi družini. To je Marjano zelo zaznamovalo, saj ji je bila zelo navezana na prestolnico. Seveda je pogrešala prijatelje, še bolj pa kulturni utrip in glasbeno umetnost.
Sama v Ljubljano
Po prvem letniku gimnazije v Mariboru je prepričala mamo, da ji pusti vrnitev v Ljubljano. Preselila se je k teti Mici v Logatec in se vsak dan vozila na gimnazijo Bežigrad, sredi leta pa nato bila sprejeta v internat, kjer je sobivala v sobi s 15 dekleti, a ji to ni predstavljalo težav, saj jo je druženje z vrstnicami bogatilo.
Še vedno sta jo zanimali glasba in petje, a bolj kot opera se je začela navduševati nad popevkami. V srednji šoli je tako začela nastopati s šolskim ansamblom, med študijem pa je nato s študentskimi orkestri pela na študentskih plesih.
Govorice o njenem zvonkem glasu so se po Ljubljani hitro širile in še kot študentka je leta 1956 naprej dobila priložnost, da zapoje z orkestrom hotela Slon, kjer je občinstvo in glasbenike tako navdušila, da so ji nemudoma ponudili mesto hišne pevke. V istem obdobju so jo povabili tudi, da zapoje v živo na radiu, in oboje je bilo ključno, da se je njena pevska kariera začela strmo vzpenjati.
Študij je obesila na klin in se povsem posvetila petju, ki jo je nato peljalo širom Jugoslavije, celo do njenega predsednika Josipa Broza. Kaj je naredil Tito, ko je slišal njen glas, in kako je Slovenka spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta se morala poročiti na skrivaj, ter še mnogo več o njenem izjemnem življenju, si lahko preberete TUKAJ.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
