Katere misli so vam rojile po glavi, ko ste zaslišali svoje ime v povezavi z nazivom najboljše učiteljice v državi?

Najprej sem se vprašala, ali sem sploh pravilno slišala izrečeno. (Smeh.) Sodelavec ob meni me je dregnil: »Ti si, slišiš, pojdi gor!« Jaz pa: »Kaj?« Zelo sem bila presenečena, v šoku.

Se je videlo, ja, težko ste zadrževali solze in govorili.

Ja, res me je prijetno presenetilo. Sem precej čustvena oseba. Ta naziv mi ogromno pomeni.

Kot učiteljica si vedno prizadevam, da ne delam razlik in se držim dogovorov. Prepričana sem, da učenci to cenijo. Pa tudi to, da vzdržuješ red in si hkrati prijazen ter znaš priznati napako. 

Ste pomislili, zakaj jaz?!

Na začetku, potem pa, ko sem se malo umirila, sem seštela ena plus ena ter ugotovila, da mi je vse skupaj 'zakuhal' moj 9. b; oni so bili glavni pobudniki. Izvedela sem, da so zame glasovali tudi moji bivši učenci.

Pogovarjava se nekaj dni po prireditvi. Kako so se odzvali pri vas doma? Ste kaj praznovali?

Seveda, nazdravili smo. S partnerjem sva šla na večerjo.



Imata tudi otroke, kajne?

Tako je, enajstletnega sina Aljaža in sedemnajst mesecev staro Brino. Nagrada mi še toliko več pomeni, ker sem jo dobila po končani porodniški. Zdaj, drugič, se mi je bilo namreč še toliko teže vrniti v službo in priznanje je potrditev, da je prav, da sem se. No, tudi s sodelavci bomo proslavili, ne nazadnje brez njih ne bi mogla delati tako dobro.

Kateri razlogi so bili po vašem bistveni, da so vas učenci ustoličili kot letošnjo kraljico med učitelji?

Verjetno sem jim kot razredničarka znala prisluhniti in si vzeti čas zanje. Kot učiteljica si vedno prizadevam, da ne delam razlik in se držim dogovorov. Prepričana sem, da učenci to cenijo. Pa tudi to, da vzdržuješ red in si hkrati prijazen ter znaš priznati napako. Prav tako nisem učiteljica, ki le hvali, saj znam tudi grajati, ko je treba. Kadar učence grajam, jim hkrati vedno povem, da to počnem, ker jih imam rada.

Oblikovalci učnih načrtov bi lahko kdaj vprašali za mnenje tudi učitelje praktike, ki jim le redko prisluhnejo. 

Imate diplomo iz zgodovine in sociologije. Na tej šoli ste zaposleni od leta 2003. Poučujete zgodovino, državljansko vzgojo in etiko ter izbirne predmete, denimo vzgojo za medije. Kaj se vam zdi najpomembneje pri podajanju znanja, saj vemo, da zgodovino pišejo predvsem zmagovalci?

V zvezi s sodobno zgodovino je najpomembneje, da učitelji podamo učencem dejstva, razlago pa v celoti prepuščamo njim. Skušamo biti kar najbolj nevtralni. Osebno sicer najraje poučujem prazgodovino in stari vek, saj ponujata več zanimivih, celo pravljičnih, čarobnih zgodb, ki jih učenci laže poslušajo oziroma jih bolj pritegnejo. Ne nazadnje gre tudi za povezave z našim ozemljem, denimo v starem Rimu. Učni načrti so z zgodovino sicer prenatrpani.

Kaj bi spremenili v šoli, če bi imeli to moč?

To, da bi oblikovalci učnih načrtov kdaj vprašali za mnenje tudi učitelje praktike, ki jim le redko prisluhnejo. Pri državljanski, domovinski vzgoji in etiki so zajeti pojmi, ki so za enajst-, dvanajstletnika na prvi pogled pretežki, denimo referendum, plebiscit, civilna iniciativa ipd. Prav zato učencem dopuščam, da stvari razložijo s svojimi besedami, le da razumejo, za kaj gre.



Katero nepogrešljivo lastnost ima vsak zares dober učitelj?

To, da svoje delo opravlja s srcem, gre v razred z veseljem in se ne ozira toliko na birokracijo in druge stvari, ki mu včasih zavežejo roke.

Učitelji zaradi pravnih in drugih določil izgubljate avtoriteto. Kaj storite, ko imate v razredu učenca, ki s svojim vedenjem moti in zaustavlja napredek sošolcev?

Na vsaki šoli se kdaj pojavi tudi kakšen tak učenec, tudi na naši, a s sodelovanjem razrednikov, učiteljev, svetovalne službe in vodstva šole težave zelo dobro rešujemo. Seveda tudi s pomočjo staršev učenca.

Priznanje mi bo pomagalo v težkih trenutkih, ko se bom utapljala v papirjih in slabi volji. Takrat bom pomislila na to, da nekaj pa le delam prav in da ni vedno vse tako hudo. 

Kaj pa če starši ne želijo sodelovati?

Potem je malce teže. Pa vendar v večini starši vsaj sčasoma spoznajo, katera pot je prava, in se zadeve postopoma uredijo.

Nam zaupate še, za kaj boste porabili denarno nagrado?

Še ne vem. Iskreno, šele na koncu proslave sem dojela, da mi je pripadla tudi denarna nagrada. Te sem vesela, seveda, zelo prav mi bo prišla zlasti zdaj, ko je čas dopustov. (Nasmeh.) Denar pa se ne more kosati z osebnim zadovoljstvom, ki sem ga občutila že samo zato, ker so me otroci nominirali ter skupaj zbirali glasove zame. Priznanje mi bo pomagalo v težkih trenutkih, ko se bom utapljala v papirjih in slabi volji. Takrat bom pomislila na to, da nekaj pa le delam prav in da ni vedno vse tako hudo. 


Preberite, kakšno presenečenje so učenci pripravili letošnji najučiteljici Tini Šantej, tukaj.