Življenje naše največje pesnice, zaznamovano s spolno prenosljivo boleznijo
Lili Novy še danes velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Literarna umetnica plemiškega rodu je v času, ko so književnemu svetu še vedno vladali moški in so se ženske borile za svoje mesto v njem, je Lili ustvarjala tako v slovenskem kot v nemškem jeziku, prevajala pomembna dela Prešerna, Cankarja, Župančiča, Ketteja, Murna, Gradnika in Goetheja, kasneje pa se lotila še pisanja za otroke.
A prav toliko, kot je presunljiv njen pesniški opus, je zanimiva tudi njena življenjska zgodba, ki, čeprav se je rodila v premožno in spoštovano družino, ni bila lahka.
Pravzaprav jo je kljub materinim svarilom doletela enaka žalostna ljubezenska usoda. Da jo razumemo, moramo najprej pod drobnogled vzeti življenji njenega očeta avstro-ogrskega vojaškega oficirja Guida von Haumederja in njene matere Ljubljančanke Ludvike Ahačič.

Plemič Guido von Haumeder je bil sin visokega finančnega uradnika iz Innsbrucka na Tirolskem, plemiški naziv pa je bil njegovi rodbini podeljen že pred stoletji v zahvalo za uspešno bojevanje proti Turkom.
Guido se je kot mlajši sin smel pridružiti vojski (prvorojencem zaradi ohranjanja rodbine ta poklic običajno ni bil dovoljen) in uspelo se mu je povzpeti vse do položaja artilerijskega nadporočnika. Služboval je v Gradcu in potoval po Avstro-Ogrski monarhiji, ena izmed uradnih poti pa ga je pripeljala v Ljubljano, kjer je spoznal in se zaljubil v Slovenko Ludoviko Ahačič.
Mladi plemič je hčerko ljubljanskega advokata in posestnika povsem očaral in na valentinovo leta 1885 sta v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani stopila pred oltar ter si ustvarila dom v Gradcu. Že isto leto na božični večer 24. decembra 1885 se je mladoporočencema rodila hči Elisabeth (Lili), dve leti kasneje pa je Guido dosegel, da so ga službeno premestili v Ljubljano, kar je razveselilo njegovo ženo, saj je bila tako znova bližje svojim staršem.
Mlada družina se je namreč preselila v hišo na levem bregu Ljubljanice, ki je do leta 1913 stala na spodnjem vogalu Novega trga, pred hišo z lokalom Zlata Ladjica pri Šuštarskem mostu, Ludovikini starši pa so stanovali na drugi strani mostu, na Starem trgu.
PREBERITE ŠE -> Neverjetna ljubezenska zgodba naše pisateljice Josipine Turnograjske
Guido in Ludovika sta v družbi uživala velik ugled, saj sta zaradi moževega aristokratskega porekla in oficirske službe predstavljala smetano tedanje Avstro-Ogrske, in vse bi bilo rožnato, če ne bi Guido pred svojo ženo skrival temačne in nevarne skrivnosti. Kot veliko drugih vojakov se je namreč tudi ta avstrijski plemič v mladih letih okužil z »oficirsko boleznijo« - sifilisom.
Ta spolno prenosljiva bolezen je vse do izuma antibiotikov (1928) veljala za neozdravljivo, z njo pa je bilo povezane veliko družbene stigme, zato jo je Guido prikrival svoji bodoči ženi in ni iskal zdravniške pomoči. A to je bilo zanj pogubno. Sifilis, ki v poznejših stadijih lahko napade tudi živčevje, mu je začel povzročati duševne motnje in leta 1889 je storil samomor.
Še preden si je vzel življenje, je od Ludovike zahteval, da se v primeru njegove smrti ne sme na novo poročiti. Čeprav jo je izdal, mu je ustregla (najverjetneje, ker je izgubila zaupanje v moške) in do svoje smrti ostala vdova.

Ludoviko je moževa laž tako zaznamovala, da je postala sumničava tudi do snubcev svoje hčerke Lili. Mlada plemkinja je bila že kot otrok svojeglava in razposajena, da se je je prijel vzdevek »nora grofinja«, ko je odrasla v mlado žensko, pa je pri moških vzbujala pozornost s svojo skrivnostno lepoto, nenavadno kulturno razgledanostjo in neukrotljivim značajem.
Nič čudnega torej, da je okrog leta 1910, na enem izmed plesov, ki so jih v Kazini prirejali ljubljanski Nemci, ujela zanimanje čednega polkovnika Edvarda Novyja von Wallersberga, ki je bil prav tako plemiškega rodu, njegov oče je bil nemški grof, njegova mati pa Čehinja.
Zaljubila sta se in se sklenila poročiti, a ko je Lili materi razkrila, kdo je njen izbranec, se je Ludovika njuni zvezi odločno uprla. Zbala se je, da ima tudi ta mladi vojak »oficirsko bolezen«, ki je njenemu pokojnemu možu povzročila blaznost, in hčerko želela obvarovati pred enako usodo.
A ker je Lili vztrajala pri svoji izbiri, sta sklenili kompromis. Mama je obljubila, da jima bo dala svoj blagoslov, če bo Novy prinesel zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da je zdrav.
PREBERITE ŠE -> Bogata dedinja Franja (žena Ivana Tavčarja): Njeno življenje se bere kot neverjetni roman
Žal mati in hči nista računali na Edvardovo pretanjenost (ali morda njegovo slepo zaljubljenost), saj je nemški grof, ki je bil takrat že okužen s sifilisom, ponaredil dokumente, da so navajali, da bolezni nima.

Prav neverjetno je, kako se je zgodovina ponovila. Edvard in Lili sta stopila pred oltar skoraj na isti dan kot Lilijina starša, 20. februarja 1911, enako kot med Guidom in Ludoviko pa je tudi med njuno hčerko in njenim izbrancem tlela zamolčana skrivnost, ki se bo kmalu razplamtela v ogenj, ki bo pogubil njuno ljubezen.
Zakonska sreča Lili in Edvarda je sicer trajala dlje kot tista od Lilijinih staršev. Kmalu po poroki sta se jima rodili dve hčerki Nives in Fides, Edvard pa je bil ljubeč mož, ki je svojo ženo podpiral pri njenem literarnem ustvarjanju ter jo spodbujal, da svoja dela deli z drugimi in jih pokaže javnosti. A dnevi so jima bili šteti že od vsega začetka.

Ker je Edvard podobno kot Guido svojo bolezen skrival in zanjo ni iskal zdravila, je njegov sifilis napredoval in mu okrog leta 1922 začel povzročati vidne težave, ki so se prav tako kazale kot znamenja čudne duševne neuravnovešenosti.
Tašči Ludoviki je bilo vse skupaj še predobro znano in nemudoma je posumila na sifilis ter hčerko prepričala, da je moža odpeljala k zdravnikom na Dunaj, kjer bi prejel boljšo oskrbo kot v Ljubljani. Dunajski zdravnik je potrdil materino sumničenje in Lili končno razkril, da ima Edvard sifilis, ter napovedal, da ga žal čaka stopnjevanje bolezni, ker se ves ta čas ni zdravil.
Obenem je tudi ugotovil, da se Lili ni okužila, kar je bila v vsem skupaj mala sreča, ki pa soprogine jeze, ko je izvedela za moževo prevaro, ni omehčala.
Lilijino zaupanje v Edvarda je bilo uničeno in odločila se je, da ga zapusti. Uradno se sicer nista ločila, vendar se je sama vrnila v Ljubljano k njunima hčerkama, moža pa tako rekoč izključila iz njihovega življenja. Svetovala mu je, naj gre k materi na Češko, kjer je deloval zavod za duševno bolne oficirje. Tja je tudi odšel, izdana Lili pa se je pogreznila v molk in se prvič v življenju soočila s pomanjkanjem.

Kako je ponosna in odločna plemkinja premagala finančne težave, dosegla objavo svojih prvih pesmi in kasneje tudi izid svoje prve pesniške zbirke ter kako se je tragično končalo njeno življenje, si preberite TUKAJ.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.