Generacija v sendviču: življenje med službo in skrbjo za otroke ter starše

Ženski, ki ima majhne otroke, redno službo, kjer po vsej verjetnosti doživlja pritiske nadrejenih in še ostarele ali bolne starše, je govoriti o iskanju ravnovesja v življenju malodane utopično.

A vendarle je postavljanje mej in skrb za lastno zdravje osnova, od katere naprej sploh vsak posameznik lahko deluje v vsakdanu.

Življenje sendvič generacije je za današnji čas zelo aktualno in ga generacije pred nami niso poznale. Življenjska doba se namreč daljša, odločitev za družino se prestavlja v kasnejšo dobo, otroci pa so prav tako veliko bolj v središču naših življenj oziroma dnevnih obveznosti.

Za sendvič generacijo so značilna tudi številna protislovja, najbolj očitno je, da z ene strani doživljamo zadovoljstvo in odgovornost kot starši, z druge pa prevzemamo skrb za starajoče se starše.

Ameriški pojem “sandwich generation” oziroma “generacija v sendviču” opisuje to dvojno vlogo – nekako smo ujeti med dva sloja: potrebe otrok in potrebe staršev.

Dokazano bolj obremenjeni

Ameriška raziskava, rezultati katere so bili objavljeni leta 2024, je dokazala, da tisti, ki opravljajo to dvojno vlogo; navzgor (do staršev) in navzdol (do otrok), imajo skoraj dvakrat več možnosti, da doživljajo hudo psihološko stisko, v primerjavi s tistimi, ki nimajo dvojne vloge.

Ista raziskava tudi potrjuje, da biti del sendvič generacije ni vedno slabo oziroma škodljivo. Pomembno je, kako intenzivna je skrb, koliko časa ji posvetimo, kakšne so finančne in življenjske razmere ter podpora okolja.

Ko smo preveč obremenjeni, zelo pomaga pogovor z vrstnicami. Foto: Shutterstock

Podobne rezultate kaže tudi raziskava Univerze College London (UCL), ki jo povzema Neuroscience News. V njej so med leti 2009 in 2020 spremljali približno 2.000 skrbnikov v sendviču in 2.000 oseb, ki niso v takšni situaciji.

Pri intenzivnih skrbnikih, kar je pomenilo več kot več kot 20 ur tedensko, so opazili poslabšanje telesnega zdravja v prehodu v obdobje skrbništva. Poročilo poudarja, da so običajno najbolj prizadeti posamezniki stari med 30. in 49. letom.

O sendvič generaciji govori tudi dr. Sara Temet, psihologinja in izredna profesorica na FF Univerze v Mariboru, ki se pri svojem delu osredotoča na izgorelost.

V intervjuju za Onoplus pravi, da je »o resničnem ravnovesju mogoče govoriti takrat, kadar tudi naši bližnji ocenijo, da smo pri udejstvovanju v različnih življenjskih vlogah uspešni, da smo zadovoljni in spočiti. Če nas doma denimo vseskozi opozarjajo, da smo za družino premalo na voljo, je to vsekakor sporočilo, da velja nekaj spremeniti.«

PREBERITE ŠE -> Izgorelost: Vprašaj se, kaj sploh počneš in zakaj

Kako, kljub zahtevnim obveznostim, najti ravnovesje

Zavedanje, da smo sendvič generacija, ki je prezasedena s številnimi obveznostmi nikakor ne pomaga pri tem, da bi nam bilo kakorkoli lažje. Kako si torej pomagati?

Eden od načinov, ki je lahko začasen, je distanciranje od situacije, ko se vsaj delno umaknemo od težkih trenutkov in sebe postavimo na prvo mesto, drugi je samoumirjanje, ko na različne načine podpremo svoje duševno zdravje, tretji pa, da obremenitve porazdelimo med bližnje, si postavimo prioritete, se selektivno odzivamo na obveznosti in se poslužujemo razpoložljivih storitev, ki bi nam bile lahko v pomoč.

PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki je doživela izgorelost, zamenjala poklic in našla pot k sebi

»Pri usklajevanju mi precej pomaga, da si rečem, da nič ni stalno, da se spreminjajo potrebe otrok, zahteve v službi, tudi moje spretnosti pri upravljanju z vsem napredujejo. Pri ločevanju dela in zasebnega življenja mi zelo pomaga tudi dejstvo, da imam dva majhna otroka. Odkar imam otroke, sem postala boljša pri načrtovanju in postavljanju prioritet. O tem poroča tudi znanstvena literatura,« o tem, kako sama usklajuje vse obveznosti, odgovarja dr. Sara Tement.

Še več konkretnih nasvetov, kako potegniti ločnico med delom in družino, je Tementova delila v intervjuju, ki ga lahko preberete tukaj.