Pozabljena slovenska slikarka, ki je zaradi umetnosti razdrla zaroko z zdravnikom
Slovenska likovna umetnost je bila dolgo rezervirana zgolj za moške, ki so medse le redko, in še takrat z zaničevanjem, spustili ženske kolegice. Ena takšnih je bila tudi Elda Piščanec, akademska slikarka, ki je delovala med obema vojnama in bila ena izmed umetnic male antante.
Rodila se je 2. novembra 1897 v Trstu v premožno družino. Zaradi očetove službe so se še v njenem otroštvu preselili v Ljubljano, kjer se je Elda, ki je že od malega rada risala, začela učiti slikanja pri Rihardu Jakopiču, Petru Žmitku, Ivanu Tabakoviću in Francetu Goršetu.
Umetnost je želela študirati v Zagrebu, a tam žal ni opravila sprejemnih izpitov, so jo pa nato leta 1925 sprejeli na Kraljevi akademiji umetnosti v Firencah, kjer je doštudirala slikarstvo in grafiko leta 1929. Njena mentorja v Firencah sta bila priznana italijanska umetnika Felice Carena in Celestino Celestini. Umetnostni zgodovinarji pravijo, da je vpliv teh dveh italijanskih učiteljev opazen v njenih delih.
Pot jo je vodila tudi v Pariz, kjer je nekaj mesecev študirala cerkveno slikarstvo na zasebnih šolah slikarjev Mauricea Denisa, Georgesa Desvallièresa in Andréja Lhota. Francoska prestolnica je Eldo prevzela in s težkim srcem se je po štirih mesecih zaradi finančne stiske vrnila domov ter zaživela razpeta med Ljubljano in Vinegradom pri Dobrni, kjer je njen oče leta 1922 kupil graščino.
Kljub vrnitvi v Slovenijo je bila polna elana in je v naslednjih nekaj letih ustvarila še veliko pomembnih del. Posvetila se je realizmu in ga razvijala v več smereh, upodabljala je predvsem krajine, tihožitja, akte, portrete in sakralne motive. Poleg olja na platno se je izražala tudi v akvarelu, risbi, grafiki, stenskem slikanju in kasneje modeliranju v glini.
Piščančeva je bila po vrnitvi v Slovenijo aktivna v Klubu likovnih umetnic in leta 1931 sodelovala na njihovi odmevni razstavi v Jakopičevem paviljonu pod pokroviteljstvom bogate mecenke Franje Tavčar. Eldina dela so do druge svetovne vojne razstavljali tudi širom Kraljevine Jugoslavije, v tujini pa je bila cenjena predvsem po svojih grafikah.
Leta 1932 jo je močno strla smrt njenega očeta, ki je bil njen velik podpornik, čeprav je sprva menil, da je umetnost zgolj mladostniška muha in da se bo Elda sčasoma poročila in posvetila materinstvu. Res je bila kar osem let zaročena s Poldetom Ukmarjem, sprva študentom medicine iz Štanjela, ki je pozneje postal uspešen zdravnik, a je zaroko nato sama prekinila, saj je uživala v samskem stanu in se ni želela odpovedati umetniškemu ustvarjanju na račun tradicionalnih družinskih vlog, ki jih je družba tedaj pričakovala od poročenih žensk.
PREBERITE ŠE -> Metka Krašovec: Ne bi prenesla moškega, ki bi me spremenil v svojo mamo
Da je zakonsko življenje ni nikoli zares zanimalo, pričajo tudi pisma, ki jih je slikarka iz Pariza pošiljala svoji mami. V njih ji je navdušeno pripovedovala o svoji ostareli francoski stanodajalki, za katero je dejala: »Je pa res tako čedna in prijazna ženska, da bi človek mislil, da je stokrat bolj pametno ostati stara devica oziroma neporočena. V oni protekciji so tudi stare gospodične, ki so vse izredno čedni ljudje in nimajo nikakih lastnosti, ki se pripisujejo starim devicam.«
Elda Piščanec je ena tistih umetnikov, katere dela so danes bolj cenjena kot za čas njenega življenja. Preberite, zakaj je bila njena ustvarjalna pot tako zelo težka in kako se je tragično končalo njeno življenje, TUKAJ.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
