Deklice v Sloveniji: obljuba enakosti, izkušnja razlik

V Sloveniji se je lani rodilo 16.875 otrok; 8835 dečkov in 8040 deklic. Kakšno življenje jih čaka?

Deklice, rojene leta 2024, lahko ob nespremenjeni umrljivosti pričakujejo 84,7 leta, dečki 79,5. Od pričakovane življenjske dobe do znanja in izobraževalnih dosežkov pa statistike kažejo, da je začetek podoben, a se poti z leti vse bolj razhajajo.

Če pogledamo na začetek šolanja, so razlike med deklicami in dečki majhne. Mednarodna raziskava TIMSS 2023 je pokazala, da slovenski četrtošolci v matematiki in naravoslovju dosegajo nadpovprečne rezultate; pri tem pa so bile razlike majhne, a statistično značilne v korist dečkov.

Obenem primerjave s šolskimi ocenami kažejo, da deklice pri enaki izmerjeni usposobljenosti pogosto prejmejo višje ocene kot dečki.

Vir: SURS

Ko zrastejo, jih je med diplomanti terciarnega izobraževanja že več kot moških: leta 2024 je bilo 60,2 odstotka diplomantk. Tudi med doktorandi se vse bolj uveljavljajo; leta 2022 je bila med novimi doktorji/-icami znanosti približno polovica žensk. Ob tem pa podatki kažejo, da se razlike pojavljajo pri izbiri študija: v naravoslovnih in tehničnih smereh deklic še vedno ostaja manj.

Na trgu dela se razlike kažejo tudi v plačah: plačna vrzel je bila oktobra 2024 približno petodstotna; ženske so v povprečju prejele 95 odstotkov povprečne bruto plače moških.

Najbolj izrazite razlike pa se pokažejo pri izkušnjah nasilja. Raziskava iz leta 2023 je razkrila, da je do 18. leta spolno zlorabo doživelo 9,5 odstotka deklic in 2,6 odstotka dečkov, policija pa je obravnavala 598 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, med njimi 185 spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let.

Deklice so torej že od otroštva bistveno bolj izpostavljene nasilju in nevarnostim, ki jih spremljajo tudi pozneje v življenju.

Zato je svetovni dan deklic opomnik, da je treba enakost uresničevati na vseh ravneh; od otroštva do izobraževanja, od trga dela do varnosti v vsakdanjem življenju. Preberite si intervju s prof. dr. Katarino Katjo Mihelič, profesorico menedžmenta in organizacije, ki pravi: "Zapišite v urnik brezdelje - produktiven čas zame."