Takšno plačilo »na slepo« ni bilo pametno

Zahvaljujem se za vaše vprašanje.

Omenili ste, da je znanka nekdanjemu partnerju svoje hčerke plačala zahtevani znesek za njegove stroške in ure dela, ki jih je vložil v prenovo stanovanja. Omenjate sicer, da je znesek plačala znanka in ne njena hčerka, od katere je očitno bilo stanovanje, kar bi bilo pravilneje, a očitno je, da sta se med seboj tako dogovorili. Škoda, da mu je ta znesek plačala, ne da bi se z gospodom predhodno pogajala oziroma ga pobotala z njenimi (oziroma hčerkinimi) zahtevki do njega, a očitno si je želela na ta način zagotoviti mir.

Pravno gledano pa ni ravnala ustrezno. 

Res je, da bi imel hčerkin nekdanji partner zoper slednjo na voljo zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. V skladu z Obligacijskim zakonikom namreč velja, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi, pri čemer je z obogatitvijo mišljena tudi pridobitev koristi s storitvijo (denimo z delom). Nekdanji partner je v tuje stanovanje vlagal (vsaj) svoje delo in njegova nekdanja partnerica je bila z njegovim delom neupravičeno obogatena.

Po drugi strani pa velja, da če je nekdo tujo stvar (stanovanje) uporabil v svojo korist (bivanje v stanovanju brez plačila uporabnine), lahko imetnik (znankina hčerka) ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.

Moj odgovor je torej, da je bil gospod res upravičen do določenega plačila (ki pa bi ga bilo treba natančno ovrednotiti, v skladu s pravili o neupravičeni obogatitvi, ne pa plačati kar »na slepo«), a bi morala hčerka vaše znanke od njega terjati tudi uporabnino za brezplačno bivanje v stanovanju in plačani znesek pobotati z le-to.