Zdravilo paracetamol proti bolečinam in visoki telesni temperaturi so uvedli leta 1955. Uporablja se pri različnih vrstah bolečine, kot so glavobol, migrena, dismenoreja, boleče grlo, kostno-mišične bolečine, bolečine po posegu na zobeh oziroma po izdrtju zoba, zobobol in bolečine zaradi osteoartritisa, ter pri povišani telesni temperaturi. V normalnih pogojih uporabe ima ugotovljeno ugodno razmerje med koristmi in tveganji. Čeprav njegovega dolgotrajnejšega jemanja v manjših odmerkih ne spremljajo nezaželeni učinki, lahko enkratno zaužitje prevelikega odmerka pripelje do hudih težav. Na poškodbo jeter nas opozarjajo slabost in bruhanje, zlatenica, mehek trebuh ter hipoglikemija. Opozorilo, da je treba pred jemanjem zdravil prebrati navodila za uporabo, ni samo sebi namen. Naenkrat lahko zaužijemo največ dve 500 mg tableti, med posameznimi odmerki pa naj bo vsaj od štiri do šest ur premora.

Velikanska poraba

Poraba ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji za leto 2017, zadnja aktualna analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje, katerega namen je opozoriti na velik pomen in vlogo odgovornega predpisovanja zdravil, kaže, da je bil analgetik paracetamol v letu 2017 najpogosteje predpisana učinkovina: kar v 665.000 primerih. Glede na to, da je dostopen tudi brez recepta, je skupna poraba še precej večja. Na slovenskem trgu je registriranih kar 66 zdravil, ki vsebujejo paracetamol. Omenjeni analgetik ima izjemno ozek terapevtski indeks, kar pomeni, da je od običajnega do toksičnega odmerka kratka pot.



Zastrupitev s paracetamolom

Predoziranje lahko povzroči znatno poškodbo jeter, celo njihovo odpoved in smrt. Žal včasih kdo zaužije paracetamol, ker je na trgu dostopen brez zdravniškega recepta, tudi v samopoškodovalne namene.

Težava pri zastrupitvi s to učinkovino je, da se v prvih dvanajst do štiriindvajsetih urah ne kažejo nobeni znaki ali pa so dokaj pogosto pospravljeni pod prebavne težave (slabost, bruhanje, bolečine v želodcu), zaspanost in potenje. V 12 do 24 urah so povišane koncentracije nekaterih jetrnih testov, po 48 urah pa lahko nastane resna jetrna okvara, ki lahko vodi v smrt zaradi nekroze jetrnih celic. Neredke so tudi zastrupitve majhnih otrok. Najpogostejše so pri starih manj kot pet let.

Alkohol, veliki sovražnik jeter

Ob zavedanju, da je alkoholizem velik družbeni problem, je obenem velik sovražnik zdravja jeter. »Najpogostejši vzrok zaradi alkoholu neposredno pripisljivih smrti je bila v letu 2015 alkoholna bolezen jeter, zaradi katere je umrla polovica oseb, tretjina pa zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, oba najpogostejša vzroka smrti sta skupaj predstavljala 86 odstotkov vseh vzrokov smrti, ki so bili alkoholu neposredno pripisljivi,« beležijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Po podatkih SZO SSSU (Starostno standardizirana stopnja umrljivosti, op. p.) zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze, ki je v večini posledica škodljive rabe alkohola v svetu, v EU in Sloveniji, v zadnjih desetletjih upada, vendar je v Sloveniji vseskozi visoko nad povprečjem EU in tudi nad povprečjem evropske regije SZO, tako pri moških kot pri ženskah. Slovenija se uvršča v sam vrh držav EU tako po porabi alkohola kot po zdravstvenih posledicah škodljive rabe alkohola (npr. visoka stopnja razširjenosti alkoholne ciroze jeter ter prezgodnja umrljivost).

Slovenija četrta

»Po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, je Slovenija na četrtem mestu za Romunijo, Madžarsko in Litvo. Tudi na tem področju se breme umrljivosti v zadnjih desetletjih povsod zmanjšuje, v Sloveniji v večjem obsegu kot v primerjavi s povprečjem držav članic EU in držav Evropske regije SZO, a je kljub temu v Sloveniji še vedno visoko nad povprečjem teh držav,« pove prim. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.