Prof. dr. Frauke Ohl in dr. Nienke Endenburg, avtorici knjige, izdane pri založbi Kmečki glas, sta zaposleni na veterinarski fakulteti univerze v Utrechtu in svoje znanje podajata strokovno, a še vedno zelo razumljivo. Na 65 straneh med drugim najdemo njune napotke, kako ne le otroka, ampak tudi psa pripraviti na novega človeškega družinskega člana. Tega pes seveda sprva ne vidi kot svojega nadrejenega; otroci morajo namreč doseči določeno starost, preden jih pes sprejme kot gospodarje.

Ne videz, temveč značaj

Človekovega najboljšega prijatelja ne smemo izbirati le glede na videz, temveč naj nas zanima predvsem njegov značaj, ki mora pristajati družini. Ni treba vedno izbrati mladička, saj njegova vzgoja zahteva veliko časa in truda, medtem ko pri odraslem psu laže ocenimo precej že izoblikovan značaj, poleg tega se lahko enako zgledno vživi v družino. Popolne starosti otroka, pri kateri priskrbimo psa, ni, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti.



Bolni hitreje okrevajo

Druženje s kužkom zmanjšuje občutek stresa in krepi imunski sistem. Raziskave so pokazale, da bolni otroci, ki imajo stik s psom, v bolnišnici veliko hitreje okrevajo in se prej vrnejo domov. Kogar skrbi, da bi se od njega nalezli glist ali česa podobnega, profesorici mirita, da je tveganje zelo majhno, če ga redno zdravimo proti glistam. Te je sicer mogoče dobiti različno, tudi med igro na prostem, zato je treba otroke čim prej naučiti osnovne higiene, denimo rednega umivanja rok, da ne dajejo vsega v usta ipd. Med glavnimi napotki, ki jih morajo človeški mladiči kar najhitreje ponotranjiti, je tudi, da se ne smejo nikoli dotikati tujega psa, če tega lastnik ne dovoli, sicer jih lahko napade.

Dol z otroške postelje

Pasji ljubljenček ima pravico, da si vsak dan vzamemo vsaj malo časa zanj, predvsem kar zadeva pozitiven telesni stik oziroma crkljanje. Imeti mora svoj stalni kotiček, kamor se lahko vedno zateče, po možnosti v kotu, kjer ima razgled na celotni prostor. Hkrati so nujna kratka obdobja akcije, v katerih je popolnoma telesno obremenjen. Vedeti mora, da gospodar določa, kdaj je na vrsti akcija ali mirovanje. Med počitkom naj ne bo na otrokovi postelji, saj med spanjem motita drug drugega.



Pravi čustveni zaupnik

Za šolarja je lahko pes pomemben socialni partner ter odlična tema pogovora med otroki. Številne raziskave so pokazale, da je otroku pogosto celo tako blizu kot človeški član družine oziroma postane pravi čustveni zaupnik, vendar pa ta odnos seveda ne more nadomestiti odnosov z drugimi ljudmi. Preveč zaščitniškega vedenja psa – pri kakšnem mini primerku, ko kaže zobe in dlesni ter hkrati besno bolšči, je sicer videti zares komično in težko zadržimo smeh – ne smemo podpirati. Odzivati se je treba pomirjajoče, ne negativno, torej z nasiljem ipd. Priročnik obravnava tudi tematiko žalovanja, bodisi psa ob odhodu že odraslega otroka od doma bodisi ob kužkovi smrti. Te starši ne smejo prikrivati. Skupno žalovanje je namreč boljše kot občutja negotovosti, strahu in osamljenosti. Prav tako ni pametno takoj kupiti novega psa, saj lahko otroka še bolj užalostimo. Raje poskrbimo za slovo od preminulega ljubljenčka, torej primeren obred in dovolj časa, da poučni proces žalovanja oziroma soočenja s smrtjo naravno poteče. Ne glede na to, kako veliko stanovanje imamo, vedno se najde dovolj prostora za vsaj enega psička. Ta nam lahko s svojo brezpogojno ljubeznijo nevede pomaga pričarati tudi nov začetek oziroma prebroditi težave. Pes je nedvomno najzvestejša domača žival. Spomnimo se le posrečene primerjave med mačko in psom; prva dojema samo sebe kot boginjo, kar po prepričanju številnih lastnikov tudi je, drugi pa boga vidi v svojem gospodarju oziroma gospodarici. Prav zato mora biti lastnik psa toliko bolj odgovoren.



Nad osamljenost v mestih Po raziskavi, ki jo je objavila mednarodna raziskovalna agencija OnePoll, se lastniki psov več gibljejo; kar polovica anketiranih je prav tako dejala, da se ravno zaradi družbe štirinožnega prijatelja nikoli ne počutijo osamljenih ter se veselijo prihoda domov že samo zato, da ga bodo spet videli. Glede na britansko poglobljeno študijo Good Childhood Index Survey, objavljeno letos, se otroci v velikih mestih v primerjavi v vrstniki s podeželja in iz manjših krajev počutijo najbolj osamljene. Prav zato je priporočljivo, da njihovi starši dobro razmislijo vsaj še o enem družinskem članu – pasjem.