Čeprav smrti zaradi alkohola upadajo, še vedno sodimo med države, kjer pijemo visoko nad evropskim povprečjem. V leti 2015 je zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola, vsakih 11 ur umrla vsaj ena oseba. Med žrtvami je velika večina, kar 80 odstotkov, moških, polovica je mlajša od 65 let. Med žrtvami so bili celo štirje mladostniki, mlajši od 19 let in 14 takšnih, ki še niso dosegli 30. rojstnega dne. Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev smo zabeležili skupno 808 smrti (650 moških in 158 žensk). Te smrti so predstavljale 4,1 % vseh smrti v državi, 6,7 % pri moških in 1,6 % pri ženskah« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ in dodala, da bi jih vse lahko enostavno in stoodstotno preprečili.



Najpogostejši vzrok smrti je še vedno odpoved jeter, za posledicami teh je umrla kar polovica žrtev, tretjina pa se je poslovila zaradi duševnih in vedenjskih motenj, ki so bile posledica uživanja alkohola. Po besedah prim. as. dr. Barbare Lovrečič, je »problematika umrljivosti zaradi škodljive rabe alkohola dejansko še bolj obsežna, v statistiko niso vključeni vsi tisti primeri, kjer je alkohol le eden od dejavnikov tveganja za bolezen ali vzrok smrti, npr. nekatera rakava obolenja, smrti zaradi prometne nezgode zaradi vožnje pod vplivom alkohola, umori v povezavi z alkoholom ipd.«


PREBERITE TUDI: Kdaj bomo rekli dovolj?


Čeprav se breme umrljivosti zaradi škodljive rabe alkohola tudi v Sloveniji zmanjšuje, je še vedno visoko nad mednarodnim povprečjem. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija uvršča na 6. mesto med državami EU. »Po podatkih SZO standardizirana stopnja umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov tako v  svetu, v EU in v Sloveniji v zadnjih desetletjih upada, vendar je v Sloveniji umrljivost zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov vseskozi nad povprečjem EU in nad povprečjem evropske regije SZO, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, kjer je poraba alkohola dvakrat višja od svetovnega povprečja. Umrljivost zaradi izbranih z alkoholom povezanih vzrokov smrti v Sloveniji je (kljub trendu upadanja) še vedno visoko nad povprečjem EU kot tudi povprečjem Evropske regije SZO. Umrljivost zaradi teh vzrokov smrti je povsod višja med moškimi v primerjavi z ženskami,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija z 90,95 smrtmi na 100.000 prebivalcev uvršča na 6. mesto med državami EU za Litvo, Latvijo, Madžarsko, Romunijo in Estonijo.



Slovenija  med 29 evropskimi državami glede uvedbe učinkovitih ukrepov za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola zaseda 16. mesto in zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi, čeprav tovrstne ukrepe podpira tudi slovenska javnost. Med učinkovite prijeme sodi preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, omejevanje dostopnosti alkohola, zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola, omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač, povečevanje odgovornosti strežnega osebja, zgodnje prepoznavanje in obravnavanje tveganih pivcev ter kratke intervencije, zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zaradi škodljive rabe alkohola.