Onine zgodbe 2019
Igrišče
Avto sta morala pustiti pred zaporo. Darja je s šopkom v roki, na vratolomno visokih petah, stopicala ob razkopani cesti ter vzdihovala. »Celo večnost je že razrito, nič se ne premakne.« Hotel je ugovarjati, da ni res, da je bilo pred letom dni gradbišče vse do konca ulice, pa se je premislil.
- 6.08.2019
- Piše: Karlovško
- Foto: Shutterstock
»Da ne boš mami govorila o vplačilu are za Portorož. Nič še ni gotovo.«
Darja je zopet vzdihnila: »Tvoja mama naju sploh ne ceni. Ne zanima je, kaj vse sva dosegla.«
»Pri svoji pokojnini najbrž težko razume najine neverjetne dosežke.«
»Zopet težiš. Da ne boš tudi pri večerji. Brane te je že zadnjič grdo gledal. Veš, da ga potrebujeva. Notranje informacije so danes odločilnega pomena.«
Ni vzdihnil, samo dih je zadrževal.
Pridržal ji je vhodna vrata in njen parfum ni mogel prekriti vonja stopnišča, kjer je bilo še vedno vse (polomljena ograja, popackane stene in zguljene stop...
Preberite celo zgodbo
