Za osvežitev vsebine na članku priporočamo, da pritisnete tipko F5.

Spletna prireditev Ona 365 se je začela s pregledom preteklih zmagovalk izbora priloge Ona in revije Onaplus, ki letos praznuje že 11 let. Voditeljica Mateja Rosa je po uvodnem nagovoru v goste pred kamero povabila urednico One in odgovorno urednico Oneplus Sabino Obolnar, s katero sta spregovorili o tem, kakšne so ženske, ki jih je uredništvo letos umestilo na lestvico 10 izjemnih Slovenk. »To niso ženske, ki nastopajo v javnosti, ampak so to res neverjetne zgodbe posameznic, ki razkrivajo, kaj vse zmorejo in kaj so naredile za vse nas,« je povedala Obolnarjeva. Priznala je, da je bil letos izbor kar težak, pa ne zato, ker bi primanjkovalo navdiha, ampak zato, ker je epidemija pokazala, da je pri nas ogromno žensk, ki s svojimi dejanji spreminjajo številna življenja na bolje. 

»Ko smo si s komisijo začeli izmenjevati predloge, smo ugotovili, da tako posebnih žensk, ki so letos prišle do nas, zagotovo pa so v družbi delovale že vrsto let, in tako velikega števila posameznic, ki nam jih je približala ta epidemija, praktično nismo imeli v vseh desetih letih našega izbora,« je razkrila urednica. In kaj je tista lastnost, ki je skupna vsem letošnjim nominirankam, ki jih žene naprej tudi v najtežjih trenutkih? Je to pogum? Zagotovo. Verjetno pa tudi neusahljiva življenjska moč in vera v dobro, da lahko s še tako majhnimi dejanji dosežemo spremembe na bolje. »Težko opisati, kaj je to v človeku, da brez velikega pompa počne tako izjemne stvari,« je povedala Obolnarjeva in nadaljevala: »Ženske to enostavno zmoremo. Čas, v katerem živimo že eno leto, pa je pokazal, da ženske enostavno zmoremo več.«

Po tem pogovoru je napočil čas, da razkrijemo prvih pet letošnjih nominirank, ki jih je izbrala strokovna žirija pod taktirko Sabine Obolnar, in sicer še filozofinja Valentina Smej Novak, urednik Sobotne priloge Ali Žerdin in novinarka Bojana Leskovar

Ana Petrič, direktorica DEOS, Centra starejših Notranje Gorice 

Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Njeno ime povezujemo s projektom, v sklopu katerega smo bili pozvani, da starejšim v domovih pošiljamo čestitke in pisma. Želeli so jih zbrati 21 tisoč, na koncu so jih 70 tisoč. Tudi sicer Ana Petrič večino svojega časa nameni razmišljanju, kako bi starejšim polepšala vsakdanjik. Zato pogovor z njo riše drugačne slike življenja v domovih za ostarele od tistih, ki smo jih, predvsem v zadnjem letu, spremljali v medijih. Verjame, da dobro ob vztrajanju vedno preživi. »Borimo se za pravice, lepši jutri in boljši svet. Za vse tiste, ki se sami ne zmorejo, ne znajo ali pa nimajo moči.«

Ajša Zdovc, pobudnica projekta Pomagajmo otrokom do toplega obroka 

Foto: Špela Ankele

Ko je v času pandemije optimizem marsikomu že usahnil, se je Ajša Zdovc na prav poseben način dotaknila življenj drugih. Šole so zaradi slabe epidemiološke slike ostale zaprte, veliko otrok pa brez edinega toplega obroka. Zato se je ponudila, da bi kakšnemu šolarju iz Kranja, kamor je priseljena, skuhala kosilo, če ga potrebuje. Z objavo namere na družbenem omrežju je sprožila obsežen vseslovenski projekt Pomagajmo otrokom do toplega obroka. Povezala je številne prostovoljce, ki so kuhali kosila ali kupili sestavine zanj, in družine, katerih otroci so bili zaradi najrazličnejših razlogov prikrajšani za topel obrok. »Vredno se je boriti za svobodo, ljubezen in družino,« pravi Ajša Zdovc. Obenem pa ne smemo pozabiti na sočloveka.«

Duška Milovanović, Borova mama in ena od pobudnic ocene ustavnosti odloka o zaprtju šol 

Foto: osebni arhiv

To, da bo morala na ustavno sodišče po osnovne pravice za svojega sina, ki ima redko gensko napako, si Duška Milovanović ni nikoli predstavljala. K pobudi za oceno ustavnosti odloka o zaprtju šol ju je s partnerjem povabila mamica otroka, ki prav tako obiskuje šolo s prilagojenim programom. K predlogu sta pristopili soglasno. Izgubiti nista imeli kaj, vedeli pa sta, da to delata v dobro sina in vseh drugih otrok, ki so bili prikrajšani za terapije. Odločitev ustavnega sodišča je vladi naložila, da najpozneje 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami. »Brez dvoma se je vredno boriti za boljši jutri vseh naših otrok,« pravi ga. Milovanović. »Moja želja pa je tudi, da bi se naša družba bolj poenotila.«

Hana Košan, strokovna vodja programa Društva Kralji ulice 

Foto: Uroš Hočevar

V preteklem letu smo se večkrat pritoževali nad tem, da moramo biti doma, kot da bi bili hvaležni, da dom sploh imamo. Na to nas rada spomni Hana Košan, ki že od študentskih let dela v Društvu Kralji ulice. Je večna optimistka, naprej pa jo ženejo, kot rada pove, »romantične ideje, da bo vse dobro«. »Nujno in vredno se je boriti za pravično in humano družbo, v kateri ne bo veljalo za posebno junaštvo to, da podpremo ljudi, ki se znajdejo v življenjskih stiskah,« pravi. Boriti se moramo za skupnost, solidarnost, strpnost, vse to pa v sobivanju z naravo.«

Skupina medicinskih sester na COVID oddelkih in v domovih za ostarele 

Foto: Voranc Vogel

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so temelj zdravstva. Med epidemijo Covida-19 so izpostavljeni nečloveškim naporom in pričakovanjem, a podnevi in ponoči skrbijo, da tudi v nenormalnih okoliščinah bolniki čutijo, da so na tem svetu vedno ljudje, ki jim je mar. Čeprav tvegajo ne samo lastno varnost, temveč tudi zdravje svojih bližnjih, svoje delo opravljajo z občutkom globoke odgovornosti in odprtega srca. 

V spletno prireditev se je vklopila tudi strokovna žirija in nam zaupala, kako so izbrali letošnjo deseterico in zmagovalko. »Leto 2020 je bilo zelo posebno leto, ki je na površje naplavilo najslabše in najboljše,« je povedal Ali Žerdin. »2020 nas je postavilo pred izziv. Kot družbo nas je prisililo, da pokažemo, kako zares mislimo vse tiste vrednote, ki kot besede tako zlahka zdrsnejo z jezika, toda, ko jih je potrebno udejanjiti, ugotovimo, da zahtevajo napor, vztrajnost in odrekanja. Zato jih žal v življenju vidimo vse preredko,« je dodala Valentina Smej Novak. »Izjemni časi zahtevajo izjemne ljudi. Ljudi z empatijo, ljudi, ki ne mislijo in skrbijo samo zase, ljudi, ki vedo, da sta egoizem in individualizem nevrednoti, ki spadata v neko drugo obdobje. Tudi izjemni časi zahtevajo ljudi, ki mislijo s svojo glavo, ki ne tulijo z volkovi, ki ne gredo s čredo, ki gre v napačno smer. Zahtevajo ljudi, ki jih ni strah pred nikomer, ki hočejo drugačno, boljšo prihodnost za vse. In take so vse skupaj in vsaka posebej One 2020,« je zaključila Bojana Leskovar. 

In že je bil čas za drugo peterico letošnjih nominirank:

Mateja Sattler okoljska aktivistka 

Foto: osebni arhiv

V eni glavnih okoljskih in zdravstvenih zgodb minulega leta v Sloveniji glas Mateje Sattler ni bil preslišan. »Ne moremo in ne smemo biti tiho,« je večkrat poudarila aktivistka in članica društva Eko Anhovo, ki odločno in suvereno zagovarja pravico prebivalcev Anhovega in srednje Soške doline do čiste pitne vode, čistega zraka ter čistega in zdravega okolja sploh. Kot priznava, tega, da ji pred nosom uničujejo domače okolje, ne more dopustiti. Zato je tudi njen odgovor na vprašanje, za kaj se boriti, jasen: »Naše okolje je zaradi posledic industrije močno ranjeno in storiti moramo vse, da ga obvarujemo. Ne smemo dopustiti, da zasebno tuje podjetje ogroža naše zdravje in skruni naše domove. Upor dolgujemo tako našim prednikom kot potomcem.«

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 

Foto: Jože Suhadolnik

Specialistko infektologinjo, profesorico na medicinski fakulteti, zaposleno na infekcijski kliniki UKC Ljubljana in novo predsednico Zdravniške zbornice je širša javnost spoznala zaradi vodenja strokovne skupine za covid-19. V nepredvidljivi krizni situaciji brez primere je pri posredovanju informacij, sicer samoukinja v medijskem komuniciranju, odkrita in spravljiva. Da ljudje zaupamo njeni presoji, sploh ko venomer poudarja, da smo za razplet epidemije odgovorni vsi, izkazujete tudi bralke in bralci revij Ona in Onaplus, saj ste prav prof. dr. Bojano Beović, izbrali za Slovenko, ki je najbolj zaznamovala leto 2020. Tako je Prof. dr. Bojana Beović, postala prva Ona 365 po izboru bralk in bralcev.

Alenka Artnik, svetovna rekorderka v potapljanju na vdih

Foto: Blaž Samec

Ni le vrhunska športnica, je svetovna prvakinja, ki je novembra lani premaknila meje mogočega. Potapljačica na vdih je v disciplini z enojno plavutjo na tekmovanju Blue Week v egiptovskem Šarm el Šejku dosegla nepredstavljivih 114 metrov. Njeno življenje je zgodba vztrajnosti, prepleta trdega dela in meditacije. Potapljanje zanjo ni le šport, temveč način življenja.

Dr. Kaja Širok, zgodovinarka, do pred kratkim direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije 

Foto: Voranc Vogel

Vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM (Mednarodni muzejski svet), evropski parlament pa jo je potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju. V času njenega vodenja je bil Muzej naravnan k odprtosti, socialni povezanosti, angažiranosti in predvsem k demokratični drži do vseh interpretacij naše preteklosti.

Nuša Stanić, prostovoljka, ki je s hrano za živali pomagala po potresu na Hrvaškem 

Foto: osebni arhiv

Vzgib sočutja je bil premočan, da ne bi odločno stopila v akcijo in pomagala v potresu prizadetim kmetom in njihovim živalim na območju hrvaške Petrinje. V dveh prošnjah za pomoč, objavljenih na družbenem omrežju, je 25-letna Blejka rekordno hitro povezala darovalce iz vse Slovenije in na prizadeto območje odpeljala 27 ton krme za konje, krave in prašiče ter tudi hrano za pse in mačke. »V življenju se je treba boriti za svoje sanje, tudi če se zdijo še tako nedosegljive,« zatrjuje Nuša, ki je že  od otroštva velika ljubiteljica živali in ima tudi sama konja, desetletnega lipicanca Ryana. 

Tik pred razglasitvijo zmagovalke nas je z glasbeno harmonijo navdušila še harfistka Anja Gaberc, nato pa je napočil čas za … 

Za to, da vam razkrijemo zmagovalko. Odgovorna urednica Sabina Obolnar je stopnjevala napetost z besedami: »Letošnji izbor za Ono 365 je poseben, ampak ni poseben zato, ker živimo v času epidemije, ki je naša življenja že nekajkrat zavrtela naokrog, temveč je poseben zato, ker v tako zahtevnih časih stopamo v ospredje ženske: s svojo vztrajnostjo, borbenostjo in odločnostjo v – prav. Poseben izbor je tudi zato, ker bi pravzaprav lahko skorajda na vseh deset mestih imenovali skupine žensk, ki dejansko delajo neverjetne premike: medicinske sestre, zdravnice, učiteljice in še in še; na posebno mesto bi morali dati mame, ki so tudi medicinske sestre, zdravnice, učiteljice, šolajo otroke od doma, skrbijo za ostarele starše, imajo otroke s posebnimi potrebami ... In imajo sebe.« Nato pa končno podelila laskavi naziv. 

Naziv Ona 365 je šel v roke medicinskim sestram na covidnih oddelkih in v domovih za ostarele. Priznanje Ona 365 in globok poklon spoštovanja sta v imenu vseh slovenskih medicinskih sester prejeli Janja Perme Hajdinjak z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Valerija Karneža iz Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki sta se nam pridružili tudi v studiu. Proste ure sta si lahko vzeli, ker obe delata v izjemnih kolektivih, v katerih se med seboj razumejo, spoštujejo in podpirajo drug drugega. 

Novi Oni 365 sta z voditeljico spregovorili o svojem delu in težkih preizkušnjah, ki so jih skupaj s sodelavci premagovale lani in jih še premagujejo v letošnjem letu. Med drugim sta o najtežjem izzivu povedali, da ni bil zgolj eden, mnogo se jih je prepletalo med službo in domom. »Naše službe niso bile samo izmenske, delo se je nemalokrat razvleklo na 24 ur. Izziv je bil tudi, kako se spoprijeti s pritiskom – virusa nismo poznali, v veliko trenutkih smo bili prepuščeni sami sebi in smo morali utrditi nove tirnice v spremenjenih okoliščinah, po katerih smo delali. Velik izziv je bilo najti prave poti, se hitro odločati, sprejeti tudi težke odločitve,« je dejala Valerija Karneža. Dodala je, da je bilo treba vedno težiti k temu, da bo za oskrbovance dobro. Izgovorov ni bilo. »Sicer pa sploh ni bilo časa razmišljati, da česa ne bi naredili.« Janja Perme Hajdinjak je kolegici pritrdila. O tem, od kod črpa moč za obremenitve in pričakovanja, ki med epidemijo presegajo psihične in fizične zmožnosti zaposlenih v zdravstvu, je mirno povedala, da človek preprosto ve, da mora. »Sem nadzorna medicinska sestra in v intenzivni terapiji je bil največji problem, da je bilo premalo medicinskih sester, zato sem se bala, ali bodo lahko naredile vse, kar znajo. A preprosto je bilo treba – druge možnosti ni bilo.« Poudarila je, da so se med seboj spodbujali, vlivali upanje, da bo bolje. »V zunanjem okolju sem pogrešala strpnost in solidarnost med ljudmi. Včasih se je treba kakšni stvari odreči za dobro vseh. Solidarnost mora biti pred egoizmom.« 

Naj bodo dejanja Oninih izjemnih posameznic, ki so večja od najbolj izbranih besed, bodrilo in vodilo, da lahko z majhnimi koraki opogumljamo drug drugega in dosegamo velike spremembe. Le močnih človeških vezi ne more pretrgati nihče. In nič. Tudi virus ne.

Spletni dogodek so omogočili Medex (zlati partner), Lidl (srebrni partner), Abena (bronasti partner), Ars Pharmae, Fala, Suki in Lekarna Ljubljana. Posneli so ga ustvarjalci Art 7 Video Saša Grmek v prijetnem ambientu Catering Laba v Ljubljani. Za ličenje nastopajočih je poskrbela mojstrica ličenja Vesna Mršič. Poklic je zamenjala pred več kot desetletjem, prej je bil medicinska sestra na onkološkem inštitutu. 

Pridružite se nam tudi jutri v akciji #nisisama

A to še ni vse, ker je mesec marec mesec žensk, naš izbor Ona 365 pa le uvod v mesec, ko je še posebno pomembno, da ženske druga drugi izkažemo podporo, vas vabimo, da se nam dan po dogodku pridružite še v akciji #nisisama, ko se bomo poklonili vsem ženskam, ki so kadar koli doživele nadlegovanje, poniževanje, šikaniranje, zlorabo. Samo skupaj in z odločnostjo nam bo uspelo zaustaviti nepravičnosti. Dovolj je bilo trenutkov, ko smo to prenašale in dovolile, samo zato, ker smo ženske. Nisi sama, nismo same. Pridružite se nam v torek, 2. marca 2021, ob 18. uri, ko bomo s sporočilom #nisisama stopili na terase, balkone ali dvorišča in skupaj simbolično podprli gibanje. Vabimo vas, da z nami delite tudi fotografije vašega sodelovanja, pošljite nam jih na naslov onaplus@delo.si

Pretekle zmagovalke Ona 365 

Izbor Ona 365 letos praznuje že 11 let. V vsem tem času smo z nazivom Ona 365 kronali že devet izjemnih Slovenk, lani pa razglasili tisto, ki je postala tudi Ona desetletja. Tudi to so ženske, ki še danes ostajajo vidne posameznice v slovenski družbi, katerih delovanje nas bogati in izboljšuje življenja mnogih Slovenk in Slovencev. Zbrali smo nekaj njihovih najbolj navdihujočih misli.

Ona 365, 2010 

Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja 

Foto: Jure Eržen

»Sreče ne glorificiram in je ne določam kot cilj. Življenje je tako kompleksno in postavljati srečo kot ideal pri mnogih res sproži veliko nesreče. Še posebno če se identificirajo s slikami, kako naj bi bila ta sreča videti.«

Ona 365, 2011 in Ona desetletja, Ona 2010 -2019 

Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., zdravnica 

Foto: Jože Suhadolnik

»Nestrpnost in nesprejemanje drugačnosti v družbi je strup, ki ljudi razdvaja in seje sovraštvo. In tega je v naši družbi preveč!«

Ona 365, 2012 

Tina Maze, vrhunska športnica 

Foto: Uroš Hočevar

»Moraš čez bolečino, strah, čez ovire, ki nastanejo v vsakem primeru, v življenju in športu. Velikokrat rečemo, da ne moremo, pa potem vseeno lahko. Dovolj je poskusiti.«

Ona 365, 2013 

Jolka Milič, prevajalka in publicistka 

Foto: Mateja Jordovič Potočnik

»Kdor kar naprej soli pamet drugim, tvega, da na koncu ostane brez soli, obupno plehek in neslan!«

Ona 365, 2014 

Ninna Kozorog, zdravnica in humanitarka  

Foto: Leon Vidic

»Največ imajo tisti, ki imajo najmanj. Več ko imaš, več si želiš, po več hrepeniš. A vendar je vse, kar potrebuješ, zdravje, da lahko uporabljaš vseh pet čutil, s katerimi oplemenitiš vsak svoj dan.«

Ona 365, 2015 

Maja Plaz, predsednica društva SOS telefon

Foto: Miran Juršič

»Dobri medosebni odnosi so tisti, ki štejejo. Vedno gradi mostove. Nikoli ne stopi na drugo osebo, da bi povzdignila sebe.«  

Ona 365, 2016 

Ana Roš, kuharska mojstrica  

Foto: Uroš Hočevar

»Ko odrasteš in dozoriš toliko, da lahko stvari poveš naravnost in takoj, ko začneš o njih razmišljati, imaš lepilo in osnovo za ljubeč odnos. Če si znaš stvari povedati, lahko ljubiš in spoštuješ.«  

Ona 365, 2017 

Desa Muck, pisateljica 

Foto: Jože Suhadolnik

»Pomembno je, da za denar, za preživetje ne delaš česa, ob čemer neznansko trpiš, ob tem pa vsako jutro, preden greš v pisarno, od hudega bruhaš.«

Ona 365, 2018 

Doc. dr. Sara Ahlin Doljak, odvetnica in predavateljica 

Foto: Jože Suhadolnik

»Kdor predalčka ljudi, jih spreminja v sovražnike.«