Ne podpisujte ničesar in si najemite dobrega odvetnika
»Poor is the man whose pleasures depend on the permission of another.« Torej: »Ubogi je človek, čigar užitki so odvisni od dovoljenja drugega.« Tako Rachel Wolchin, ameriška blogerka.
Iz vašega pisanja je očitno, da vam je zaljubljenost v (zdaj že nekdanjo) partnerico pošteno omračila um, pri čemer se očitno niste nikoli vprašali, ali je bila sploh vzajemna. Kot zrel možakar bi si morali biti glede tega na jasnem že vse od začetka vajine zveze, a ste se raje slepili, da je vse v redu, saj ste svojo ženo očitno videli kot trofejo, ki si je v resnici ne zaslužite, kar priča o vaši precej šibki samopodobi.
Partnerskih zgodb s slabim koncem, kot je vaša (pa čeprav je vsaka unikatna), je v resnici zelo veliko. Njihova skupna točka je skoraj vedno pomanjkanje iskrene ljubezni in/ali spoštovanja med partnerjema, njuna sebičnost in razumevanje partnerske zveze le kot interesne (najpogosteje finančne) skupnosti, ki je prav dobro pisana na kožo »fast food« neoliberalnemu družbenemu sistemu.
Oprostite moji neposrednosti, ampak če se moški odloči, da bo v zakonski zvezi funkcioniral kot »copata«, se mu najverjetneje ne piše nič dobrega. Pri tem slepa zaljubljenost ne bi smela biti nobeno opravičilo, saj vendar niste stari 17 let! Pa tudi sicer se pravil evolucije o naravnem izboru (po Darwinu in Wallaceu) ne da kar tako preslepiti.
Od nekdaj je bilo tako, da je večina žensk pričakovala (vsaj) enakovrednega partnerja (na čustvenem, intelektualnem, finančnem področju ipd.), njihovo spoštovanje pa so si (večinoma) zaslužili le tako ali drugače neodvisni moški. Morda obstajajo tudi izjeme, a jih je relativno malo.
In vi ste očitno funkcionirali kot »copata«. Čeprav vam je žena že zdavnaj dala vedeti, da je v odnosu do vas intelektualno superiorna, da vas v resnici kaj prida ne ceni in spoštuje, niste storili nič, niste se postavili zase, niste zagovarjali svojih vrlin (ki jih je očitno kar nekaj), ampak ste raje delali vse dneve, se v odnosu do nje postavili v podrejeni položaj in upali, da bo cenila vsaj vaš »deloholizem«.
Seveda to ni vodilo nikamor.
Glede vašega pravnega vprašanja vam toplo priporočam, da ne podpisujete prav ničesar. Ženin predlog delitve skupnega premoženja namreč ni uravnotežen in glede na informacije, ki ste mi jih posredovali, pravno ne bo prišel skozi, poleg tega je za vas poniževalen, saj vam hoče nekdanja žena poleg vašega dostojanstva pred nosom speljati tudi tisto, za kar ste najbolj garali vse življenje. Uspeh »vajinega« podjetja namreč nikakor ni le njena zasluga, ampak ste k njemu vsaj enakovredno pripomogli vi.
Do podjetja ste po zakonu upravičeni vsaj v 50-odstotnem deležu, v vašem konkretnem primeru verjetno celo več. Svetujem vam, da si najamete dobrega pravnika/odvetnika, ki bo ustrezno poskrbel za vaše interese.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: