Kaj ste želeli postati, ko ste bili otrok?

Veterinarka ali pa kinologinja, torej kar koli, povezano s psi. Imela sem poseben zvezek, v katerega sem si zapisovala vse mogoče o različnih pasmah, lepila vanj sličice in sanjarila, da bi lahko vse te pse imela in za njih skrbela (smeh).

Kaj je bila vaša prva služba?

Najprej sem se še kot dijakinja in tudi kasneje kot študentka odpravila po zaslužek za točilni pult. Dolgo sem delala kot natakarica in pri tem zelo uživala. Sem zelo družabna in komunikativna in vedno sem si za delo izbrala lokale, v katere sem tudi sama z veseljem zahajala. Kasneje sem otroke poučevala ples,  nazadnje, tik preden sem bila sprejeta na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, pa sem pomagala v oglaševalskih agencijah, kjer sem se odlično počutila.

Ko grem mimo kakega otroškega igrišča ali osnovne šole, me večkrat pokličejo Valentina.  

Od koga ste dobili najboljši karierni nasvet in kako se glasi?

Ne vem, če sem kdaj dobila kak karierni nasvet, je pa veliko ljudi vplivalo name in sem se po njih zgledovala, zato na svoji poti upoštevam mnogo načel, predvsem to, da sem zvesta sebi.

Igralci se velikokrat spominjajo sprejemnih izpitov na Akademiji. So bili tudi za vas zelo stresni?

Zame so bili celo trikrat stresni (smeh). Ja, kar trikrat sem jih opravljala in stres se ni s poskusi prav nič zmanjšal. Na sprejemne izpite prideš z gorečo željo in hkrati pripravljenostjo odpreti svoje srce in sebe, kar je že tako stresno. Sicer pa imam na sprejemne izpite prav lepe spomine, nobenih travmatičnih zgodb (smeh).

Vaš poklic nima urnika od osmih do štirih, delate pa zvečer in ob koncih tedna. Si predstavljate, da bi šli zdaj v »običajno službo«?

Ne predstavljam si, da bi počela kaj drugega, ker me moj poklic osrečuje in izpolnjuje, ne glede ne to, kakšen urnik imam. Naši urniki so naporni in pride trenutek, ko bi si zaželela mirnejšega tempa, a vsebina in narava mojega poklica odtehta vse. Rada ga imam.



Vas je kdaj vleklo v tujino? Ste šli na kako avdicijo v tujini?

Včasih se poigravam s kakšno mislijo, a očitno me nikoli ni dovolj vleklo prek meja, saj nisem za to nič naredila.

Vas je zaradi Reke ljubezni že kdo na cesti poklical Valentina? 

Ja, ko grem mimo kakega otroškega igrišča ali osnovne šole, me večkrat pokličejo Valentina (smeh).

Zdi se, da so v Reki ljubezni bolj v ospredju ženske, je serija tako napisana ali dame tako dobro igrate svoje vloge, da si jih bolj zapomnimo?

Pravzaprav je bila to povsem moška serija, a smo jih kmalu zasenčile (smeh). Seveda se šalim. Na ženskah tako ali tako svet stoji. Moški ne morejo brez nas in tudi me ne brez njih, pa tudi noben pravi zaplet se ne zgodi brez ženske, kajne (smeh).