43-letni Abiy Ahmed si je prislužil pohlave tudi za vlogo pri sklenitvi sporazuma o delitvi oblasti v sosednjem Sudanu, potem ko je po strmoglavljenju dolgoletnega voditelja Omarja Al Baširja izbruhnila politična kriza. Nobelov odbor upa, da bo mirovni sporazum prispeval k pozitivnim spremembam za prebivalce Etiopije in Eritreje. Čeprav v Etiopiji ostaja še veliko dela, je Abiy Ahmed sprožil pomembne reforme, ki številnim dajejo upanje za boljše življenje in lepšo prihodnost, še piše v utemeljitvi odločitve za letošnjega nagrajenca.
»Letošnja Nobelova nagrada za mir je sicer podeljena zelo zgodaj, a odbor je prepričan, da Abiyjev trud potrebuje priznanje in spodbudo. Upamo, da ga bodo z nagrado spodbudili k nadaljnjim prizadevanjem za mir. Etiopija je druga država z največjim številom prebivalstva v vzhodi Afriki. Stabilna država bo imela zelo pozitiven vpliv na življenje ljudi v Afriki,« je pojasnila predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen na razglasitvi zmagovalca.
Nova generacija Afričanov, ki si prizadevajo za spremembe in spravo
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da je Abiy Ahmed lep zgled afriškim državam in drugim, ki skušajo premostiti napetosti iz preteklosti in želijo na prvo mesto postaviti interes prebivalstva. V izjavi za medije ob robu srečanja velikih mest za podnebje v Koebenhavnu je še dejal, da je zgodovinsko izboljšanje odnosov med Etiopijo in Eritrejo odprlo nove možnosti za varnost in stabilnost v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je sporočila, da je letošnja Nobelova nagrada priznanje pogumnemu moškemu in generaciji Afričanov, ki si prizadevajo za spremembe in spravo. "Njegova vodilna vloga pri vzpostavitvi dialoga med Etiopijo in Eritrejo vzbuja upanje ne le v teh dveh državah temveč v celotni regiji na vsej celini. Pokazal je, da je kljub dolgemu in zahtevnemu postopku sprave mir vedno možen, tudi po več desetletjih konflikta," piše v njenem sporočilu za javnost. EU podpira pozitivne spremembe, ki jih premier prinaša Etiopiji in Afriškemu rogu ter bo državo in regijo še naprej spodbujala na njeni poti k miru, je še poudarila Mogherinijeva.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Anmesty International pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila, da bi morala nagrada spodbuditi Abiya Ahmeda, da sprejme še več reform za več človekovih pravic. »Ta nagrada je priznanje pomembnemu delu premierja, ki je po desetletjih zatiranja začel reforme za človekove pravice v Etiopiji,« je v sporočilu za javnost zapisala organizacija. »A delo Abiya Ahmeda še zdaleč ni končano,« je opozorila. Nagrada bi morala po mnenju Amnesty International spodbuditi etiopskega premierja k napredku na področju človekovih pravic, ne da bi s tem ogrozil dosedanje dosežke. Med drugim mora njegova vlada ukrepati v zvezi z dolgoletnimi napetostmi med etničnimi skupinami v državi, meni organizacija.
ZDA so etiopskemu premierju čestitale, ker je postal stoti dobitnik Nobelove nagrade za mir. »ZDA ostajajo zavezane podpori etiopskemu ljudstvu in vladi pri izgradnji demokratične in obetavne prihodnosti,« piše v sporočilu ameriškega veleposlaništva v Adis Abebi.
Favoritka Greta Thunberg
Letošnja favoritka med 301 nominirancem za nagrado je bila tudi Greta Thunberg, mlada aktivistka, ki je sprožila globalno gibanje za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Berit Reiss-Andersen na razglasitvi ni hotela komentirati vprašanja novinarja, kakšni bodo po njihovem odzivi javnosti, ki naj bi pričakovala Gretino zmago. Pojasnila je še, da odbor ne bo razkril, kako so o nominirancih glasovali člani.
Dobitnik bo nagrado prejel na slovesnosti v Oslu 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrada znaša devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Lani sta Nobelovo nagrado za mir dobila zdravnik iz Konga Denis Mukwege in iraška aktivistka Nadia Murad.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: