»Letos se Evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse; v našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem,« je v svoji poslanici poudarila predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.

Na Ministrstvu za zdravje RS je bila z namenom oblikovanja ukrepov in aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Sloveniji ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki javnega zdravja, primarni pediatri in šolski zdravniki, specialisti medicine dela in predstavniki ministrstva za zdravje ter zdravstvenega inšpektorata. Kot je povedala Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS, je treba povrniti zaupanje v stroko, zdravnike in celoten zdravstveni sistem, ki je zagotovo eden boljših v Evropi. Rezultat bo viden le, če se bomo skupaj povezali stroka, politika in celotna družba in nam bo uspelo obrniti trend razmišljanja v smer, da je cepljenje danes privilegij. V Sloveniji je precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, relativno visoka, desetletja je bila celo med najvišjimi v Evropi. Kot je povedala dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ, se zato pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke ne pojavljajo več, nekatere bolezni kot npr. ošpice, mumps pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja.

A ravno zaradi dejstva, da se številne nalezljive bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ne pojavljajo več, se ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več, vendar nas izkušnje učijo drugače. »Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem,« je povedal  Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija. 


V državah z visokimi in srednjimi dohodki kljub dokazanim koristim cepljenja narašča število necepljenih otrok. SZO je v letošnjem letu dvom o cepljenju razglasil kot eno največjih groženj javnemu zdravju, zato je še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam. »Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev,« je povedal Vid Čeplak Mencin, vodja projekta Imuno, v okviru katerega se študentje Medicinske fakultete Univerze v trudijo na enostaven in razumljiv način širiti z dokazi podprte informacije o cepljenju.