Adrian P. Kezele

Naredimo red v svoji hiši, predvsem na podstrešju

Adrian P. Kezele je hrvaški izvedenec za starodavna znanja, avtor 40 knjig in najbrž najmogočnejši popularizator meditacije na območju nekdanje Jugoslavije. Skrivnosti zavesti in duha je začel sistematično proučevati pri nežnih trinajstih – in to v časih, ko so te ljudje, če si omenil karkoli takega, v najboljšem primeru pisano pogledali. Potoval je po vsem svetu, pil znanje pri nešteto učiteljih in preizkusil vse, kar mu je vesolje ponudilo. Najboljše, česar se je naučil, je združil v svoji metodi t. i. integralne meditacije.

»Občutek nesmiselnosti izgine,« je opisal njene eventualne sadove: »Ostane samo občutek občudovanja vesolja v vsej njegovi povezani magičnosti. In ugotovitev, da je življenje pravzaprav tako preprosto, a tako zelo neskončno zanimivo!« 

Igra in ustvarjalnost nam osmišljata življenje, čeprav sami po sebi nimata smisla, ne koristita ničemur konkretnemu. To je podobno kot pri ljubezni.

Kot sem razbral iz vaših knjig, meditacijo opisujete tako, kot jo doživljam sam: kot neskončno preprosto, a zelo težko reč. Vsaj na začetku. Zakaj je ta čudovita zdravilna dejavnost za nas tako težka? Namreč tako težka, da večina sogovornikov, ko jo previdno omenim, že v izhodišču raje preprosto odmahne z roko, kot da bi sploh poskusila.

Meditacija v resnici ni težka, če se je lotiš na pravi način. Žal je postala izjemno raztegljiv pojem, pod katerega se danes tlači marsikaj. A če se je lotiš na pravi način, gre za skrajno naraven proces znotraj nas. Problem je, da smo bili vzgojeni v družbi, ki je v nas vcepila ravno nasprotni vzorec. Vzorec, po katerem vse, kar dosežemo, dosežemo s trudom in naporom. In to je seveda dober princip za vse, razen za meditacijo. (se malce navihano nasmehne) Z meditacijo pa boste največ dosegli ravno, če se boste čim manj trudili.



Lahko hitro nanizava glavne motive, ki bi bralca prepričali, da meditacija ni luksuz, temveč nuja?

Teh je res veliko. Izjemno pomembno je najbrž, da je meditacija najboljše človeku znano sredstvo za obvladovanje stresa. Še pomembnejši pa je najbrž njen izjemno blagodejni učinek na telo, predvsem prek upočasnitve metabolizma. Izmerjeno je bilo, da ta med meditacijo pade za približno dvajset odstotkov. Za primerjavo: v spancu se metabolizem upočasni le za okoli osem do deset odstotkov. Že zaradi tega ima meditacija močno zdravilen učinek na vrsto bolezni, pravzaprav na skoraj vse. Še posebno na psihosomatske.

Prav te pa so med nami v najbolj skokovitem porastu, kajne?

Seveda, zaradi stresa, ki je že zdavnaj švignil čez vse razumne meje. Nespečnost, visok krvni pritisk in prebavne motnje so samo vrh ledene gore. Pozor, meditacija je tudi najboljše orodje za boj z najrazličnejšimi odvisnostmi. Kot učitelj meditacije lahko s terena poročam, da učinki pogosto delujejo naravnost čudežno. V nekaterih primerih bolezni izginejo malodane čez noč. Ljudje, ki jih je prej leta mikastila nespečnost, po nekaj seansah recimo končno zaspijo kot otroci. 

Dokler smo povsem okupirani z vročičnim vrtincem svojih misli, sočloveka večinoma sploh ne opazimo. Ko pa v svoji hiši končno naredimo red – predvsem na podstrešju! –, druge ljudi najprej opazimo, sčasoma pa čedalje bolj tudi razumemo. 

Še en učinek bi veljalo izpostaviti: nekakšno splošno harmonizacijo z okolico. Kajne? Ljudje, ki meditirajo, so po mojih opažanjih neprimerno bolj v sozvočju s svojo okolico, kot so bili prej. Neprimerno hitreje znajo v sočloveku uzreti sočloveka. In neprimerno lažje najdejo vrata v tvorno sodelovanje, namesto v toksično izključevalnost.

Brez sence dvoma. No, saj niti ni čudno! Dokler smo povsem okupirani z vročičnim vrtincem svojih misli, sočloveka večinoma sploh ne opazimo. Ko pa v svoji hiši končno naredimo red – predvsem na podstrešju! –, druge ljudi najprej opazimo, sčasoma pa čedalje bolj tudi razumemo. Kar tisti drugi zelo hitro opazi in se zato začne tudi sam prijazneje in konstruktivneje odzivati.

Povrhu je še zastonj in zahteva zelo malo časa, to lahko počnemo skoraj kjerkoli. Glede na vse našteto: zakaj torej vsi ne meditiramo? Zakaj tega že prvošolcev v šolah ne učimo v sklopu uradnega urnika?

Ker nas skoraj kompletni marketinški sistem družbe peha v povsem nasprotno smer. Saj razumete – v naročje dejavnosti, ki so dobre za BDP, ne za ljudi. Res je tudi, da o meditaciji v javnost še vedno pronicne premalo dobrih informacij. Tisti, ki jo poučujejo, pogosto preveč poudarjajo tehnike, ki imajo recimo mu ezoterični učinek, ne pa nujno vseh praktičnih, ki sva jih prejle naštela. Aha, če sva že pri tem: pozabila sva omeniti še en ključni sad redne meditacije!



Katerega?

Občutno zvišano storilnost. Izmerjeno je bilo, da se v meditaciji v nasprotju z navadnim stanjem aktivirajo celotni možgani. Tisti, ki redno meditirajo, počasi dobijo dostop do prej zaklenjenih zmožnosti svojega duha in telesa.

Recimo?

Najprej bomo opazili, da smo čez dan bolje organizirani. Nekaj, kar smo prej opravili v treh dneh, bomo po novem v dveh. In sčasoma v enem samem. Delamo lahko mnogo dlje kot prej in zvečer smo neprimerno manj izmučeni. Tisti, ki se res trdno oprimejo meditativne prakse, pa bodo počasi dobili dostop do … No, do čudežnih sposobnosti, o katerih se ponavadi govori samo v raznih oddajah, ki se ukvarjajo z mejnimi vprašanji. Zato na to temo niti ne bi preveč razpredal. Kot primer naj navedem samo, da sem se svojčas z meditacijo pripeljal v formo, da sem neko knjigo iz angleščine v celoti prevedel v štirih dneh. Imela je več kot dvesto strani. Delal sem šestnajst ur na dan in na koncu sploh nisem bil preveč izmozgan. 

Rad posvarim, da je duhovno pehanje za smislom za vsako ceno vsekakor precenjeno. Če ne že kar v izhodišču povsem zgrešeno. Če vam uspe živeti srečno in izpolnjeno tukaj in zdaj, kakšen smisel še potrebujete? 

Sliši se predobro, da bi bilo res.

Je pa res, da sem meditiral na pravi način. Meditacije se je nujno naučiti pri pravem strokovnjaku, ne iz dveh knjig in treh spletnih filmčkov! Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je to.

Veliko ste v svojih knjigah napisali tudi o smislu življenja. V bistvu ste bralcu položili na srce, da tega smisla v kozmičnem vidiku pravzaprav nekako ni. Vsaj ne takega, kot ga ponavadi iščemo. Edini »smisel« so po vašem občutki srečno izpolnjenega življenja in predvsem občutki, ki brbotajo skozi nas, ko smo najbolj kreativni. Sem prav razumel?

Ste. »Smisel« je zelo precenjena stvar. Kar zazrite se v svoje življenje in pretehtajte, katere reči vas najbolj veselijo, v katerih najbolj uživate! Mar niso to ponavadi prav tiste, ki nimajo nobenega praktičnega smisla? Igra in ustvarjalnost nam osmišljata življenje, čeprav sami po sebi nimata smisla, ne koristita ničemur konkretnemu. To je podobno kot pri ljubezni. Takoj ko rečete: To in to imam zelo rad, ker … ta ker pomeni, da sploh ne gre za ljubezen. Prava ljubezen je nekaj mnogo globljega. Nekaj, kar se pojavlja mimo vsake razumne razlage. Saj zato je tudi tako lepa.



In podobno, pravite, je z občutki igrive ustvarjalnosti.

Da. Zato rad posvarim, da je duhovno pehanje za smislom za vsako ceno vsekakor precenjeno. Če ne že kar v izhodišču povsem zgrešeno. Če vam uspe živeti srečno in izpolnjeno tukaj in zdaj, kakšen smisel še potrebujete? Še posebno če pri tem ustvarjalno uporabljate vsa orodja, ki vam jih je stvarstvo položilo v zibelko. Veste, človeška bitja smo izjemno bogata bitja, a kaj ko svojega bogastva vse prepogosto ne uporabljamo.

Bogataši, ki se obnašajo kot berači?

Tako nekako, ja. 

Duhovnost mora služiti predvsem temu, da vam pomaga, da živite čim bolj kakovostno življenje v resničnem svetu. Torej, da živite življenje, polno ljudi in izkušenj, ki jih imate radi. 

V svojih besedilih ste neštetokrat zelo kritični tudi do moderne duhovnosti. Zapisali ste: »Če lahko znanosti očitamo eno stvar, jih lahko moderni duhovnosti tisoč.« Pred katerimi nas velja najbolj posvariti?

Predvsem pred nizom neutemeljenih trditev, ki bolniku ali mlademu učencu sprva nudijo psihološko podporo. A ker ne koreninijo v resničnosti, je ta podpora votla. In ko ljudje to doumejo, se pogosto zrušijo še nižje, kot so bili prej. Ena najnevarnejših zablod je ta, ki je v zadnjem času tudi daleč najbolj popularna. In sicer, da je treba biti samo pozitiven in se nam bo uresničila večina želja. Take duhovne bližnjice do tuzemskega obilja lahko ranljivi duši naredijo veliko škode. Veliko je površnosti, mnogo preveč je duhovnega cirkusantstva – a kaj ko se duhovni trg v resnici samo odziva na povpraševanje. Trg je preplavljen z ljudmi, ki jim rečem duhovni turisti. Ti romajo od delavnice do delavnice, da lahko pomočijo nožni palec v čim več reči hkrati. V nobeno osvojeno tehniko pa niso pripravljeni vložiti trdega dela. A kaj ko se tudi v duhovnosti le s trdim delom kamorkoli pride. Pa še ena reč je.

Ja?

Duhovnost mora služiti predvsem temu, da vam pomaga, da živite čim bolj kakovostno življenje v resničnem svetu. Torej, da živite življenje, polno ljudi in izkušenj, ki jih imate radi. Duhovnost nikakor ne sme predstavljati pobega, torej zapika pred vsakodnevnostjo.



Ampak kaj ni končni cilj meditacije razsvetljenje? Ali celo Razsvetljenje? Tako nekako lahko preberemo na vseh koncih.

(Nagne glavo nazaj in se zvonko zasmeje.) Razsvetljenje? Kaj pa je to razsvetljenje?

Kako naj vem? Vi mi povejte!

Da bi ga vsaj za prvo silo korektno definirala, bi potrebovala več prostora, kot ga premore tale najina revija. Naj zadostuje, da povem, da razsvetljenje ni stvar, ki bi si jo ljudje zares želeli izkusiti.

Tako? Zakaj?

Ker bi se jih večina, če bi ga slučajno izkusila, pognala v brezglavi dir. Razsvetljenje je predvsem stanje absolutne svobode. Kar je s stališča človeške osebnosti preprosto nepredstavljivo. 

Prava svoboda pomeni, da si povsem nevezan na to, ali bodo posledice tvojih dejanj ugodne ali neugodne. Ne priporočam namernega gibanja v tej smeri – razen če nimate druge izbire. 

Vi ste to stanje izkusili?

(Vidno nerad govori o tem, potrebnega je kar nekaj prepričevanja.) Sem.

Pa lahko to nam, ki smo obtičali v fazi osebe, kakorkoli opišete?

V stanju absolutne svobode ni mej, ni vzrokov, ni posledic, ni ciljev. Vse tisto, kar vam je danes ljubo, kar se vam danes zdi ključno, roma naravnost skozi okno. In postane popolnoma, popolnoma nepomembno.

Pa vendar ste vi to stanje izbrali?

Ah, kje pa! (Spet se smeje, nemara je to prav tisti strašljivi smeh višje evolviranih bitij iz Hessejevega Stepnega volka.) Kje pa! To se je preprosto zgodilo.



Kot stranski produkt let in let meditacije?

Sploh ne. To se lahko pod določenimi pogoji zgodi komurkoli kadarkoli. Meditacija te utegne pred tem celo reševati.

Ampak vsi viri, ki sem jih predelal, razsvetljenje opisujejo kot občutje neskončne harmonije z vesoljem! Kot občutje blažene povezanosti – kot nekaj najlepšega, kar sploh je?!

Razsvetljenje ste očitno zamešali z izkušnjo zavesti enosti z vesoljem. Ki je res čudovita stvar, temu nikakor ne oporekam. Razsvetljenje pa je nekaj čisto drugega. Prava svoboda pomeni, da si povsem nevezan na to, ali bodo posledice tvojih dejanj ugodne ali neugodne. Ne priporočam namernega gibanja v tej smeri – razen če nimate druge izbire. 

Meditacijo vsakomur priporočam kot nesporno najmočnejše orodje za doseganje prav tega prejle omenjenega zdravega, izpolnjenega in srečnega dobrega počutja. Tukaj in zdaj, v resničnem svetu s svojimi ljubljenimi. 

Ježeš, ampak tako kot ga vi opisujete, bi razsvetljenju prej lahko rekli zatemnitev!

Nekdo si je pač izmislil izraz razsvetljenje. In izraz se je prijel. Naj povem samo še to, da predstavlja to razsvetljenje končno stanje, h kateremu teži vsa zavest. To je torej nekaj, kar slej ko prej čaka vsakega od nas. Zavest hrepeni po osvoboditvi od čisto vseh mej. Prvi koraki na tej poti so za človeško bitje kot nosilca te zavesti prijetni … Malo kasneje dol po potki pa postane izkušnja preprosto premočna. Velika večina duhovnih iskalcev si želi dobrega počutja, ne svobode. Zato meditacijo vsakomur priporočam kot nesporno najmočnejše orodje za doseganje prav tega prejle omenjenega zdravega, izpolnjenega in srečnega dobrega počutja. Tukaj in zdaj, v resničnem svetu s svojimi ljubljenimi. Tiste malo bolj višje sfere pa naj pustijo čim bolj samim sebi. S tem naj si sploh ne belijo glave.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE