Odlika vrhunskega športnika je zanesljivo vztrajnost. A vendarle zagotovo ni vedno tako samoumevna: od kod črpate energijo in navdih za nove in vedno naporne podvige, sploh takrat, ko ne gre vse po načrtih?

Pomembno je, da si pri vsem skupaj zelo miren. Da se držiš zastavljenega programa, ki si ga začrtal na začetku, da verjameš vanj in si predvsem zaupaš, da bo prišlo tisto, za kar si delal. 

Videti je, da je vztrajnost vrlina, ki je predvsem mladim danes primanjkuje.

Mislim, da so si mladi zelo različni med seboj. Nekateri zagotovo niso dovolj vztrajni, ampak mislim, da je pomembno, da vztrajajo na svoji poti do želja, ker je nemogoče, da bi se vse uresničilo takoj, ko se zadeve lotiš.

So vam to starši privzgojili ali vam je to dal šport? Ima človek to preprosto v sebi?

Mislim, da so me že kar v tem stilu vzgajali starši. Res pa je, da te šport zelo veliko nauči in da je to stvar, ki ti pomaga vztrajati še dlje, kot bi sicer.

Kje iščete podporo, energijo, ko ste tako daleč od doma? Imate morda kakšno razvado, s katero se pocartate?

Najbolj se sproščam s sotekmovalkami. Recimo, se sestanemo v kakšni sobi in se res nasmejemo kakšnim neumnostim, da malo pozabimo, da se bliža tekmovanje. To je meni res največja sprostitev v smučanju.  


Vas zanima zgodba še katerega izmed zimskih športnikov, ki branijo slovensko zastavo na olimpijskih igrah v Pyeongchangu 2018? Spremljajte serijo člankov o Slovenski olimpijski vztrajnosti.

Preberite si zgodbo o 
slovenskih skakalcih, zgodbe slovenskih alpskih smučarjev Boštjana Klineta in Klemna Kosija ter mlade skakalke Špele Rogelj