Katere poškodbe sklepov so najpogostejše?

Težave se ponavadi kažejo na gležnjih, kolenih, kolku in spodnjem delu hrbtenice. Pri vseh športih je pri obeh spolih najpogosteje poškodovan gleženj. K sreči je večina poškodb lažja, saj zadevajo predvsem sklepno ovojnico in vezi, redko pa tudi sklepni hrustanec. Običajno gre za preobremenitveni sindrom, zlasti tik pred predvidenim tekmovanjem. Ljudje takrat pretirano povečajo intenzivnost in pogostost treninga, kar velikokrat vodi v bolečine in neustrezno gibanje.


Sklepom načeloma bolj škoduje vsakodnevno večurno sedenje kot enako trajajoča rekreacija vsak dan. Kdaj je lahko tudi nasprotno?

Rekreacija je lahko škodljiva, kadar telesu ne damo zadosti časa za regeneracijo. Velikokrat srečujem rekreativne športnike, ki so vsak dan brez premora aktivni po dve ali tri ure, obseg treningov pa je skoraj na ravni profesionalnih športnikov. Preveč sedeči način življenja sklepov ne poškoduje neposredno – z izjemo medvretenčnih ploščic spodnjega dela hrbta – vendar so pri netreniranih ljudeh bolj dovzetni za poškodbo, če se nenadoma začnejo rekreirati. To posebno velja za tiste s preveliko telesno težo.



Kako vemo, če pretiravamo? Nam to pove neprijetna bolečina? Malo vendarle mora zaboleti v mišici, mar ne?

Bolečine v mišicah so dan ali dva po vadbi nekaj povsem normalnega, v največ enem tednu pa morajo izzveneti. V nasprotnem gre najverjetneje za večje poškodbe mehkih tkiv, ki se z ustrezno fizioterapevtsko oziroma ortopedsko obravnavo v nekaj tednih popravijo. Druga zgodba so bolečine med gibanjem. Te največkrat pomenijo začetek poškodbe mišic, vezi, tetiv ali sklepov in se ob nadaljevanju vadbe pogosto poslabšajo. Ob nenadnem pojavu bolečin med aktivnostjo zato svetujemo, da prenehamo.


Katere pripomočke priporočate? Nekateri, ki pri delu nosijo težka bremena, imajo opornice na zapestjih. Koliko so učinkovita tradicionalna mazila, kot sta tigrova mast in vražji krempelj oziroma konjski balzam?

Nekatere stranke uporabljajo opornice za sklepe pri daljših obremenitvah, denimo za koleno pri teku. Največkrat je namen opornice, da prek kožnih receptorjev okrepi zavedanje položaja telesa v prostoru, kar lahko pripomore k preprečitvi denimo zvina gležnja. Uporaba bolj rigidne opornice za preventivo pa je redko smiselna in upravičena. V ambulanti uspešno apliciramo že zelo poznane kineziološke trakove, t. i. mehke opornice. Stranke nam povedo, da uporabljajo tudi različne kreme in gele, ki so namenjeni samozdravljenju. Pri tem si škode največkrat ne bodo naredile; koristi uporabe domačih maž sicer znanstveno niso dokazane.