Strašljivo statistiko bi lahko preprečili, če ne bi uživali alkohola oziroma z zmernim uživanjem in abstinenco pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in osebah sindromom odvisnosti od alkohola ter drugih tveganih skupinah, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Moški pogosteje hospitalizirani

V letu 2015 smo v Sloveniji beležili 3328 primerov hospitalizacij zaradi vseh alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, v povprečju se je vsak dan zdravilo vsaj 9 oseb zaradi bolezni in stanj, ki so bile stoodstotno pripisljive alkoholu, kažejo skrb zbujajoči podatki. Največje število hospitalizacij je bilo v starostni skupini od 50 do 54 let, mnogo pogosteje v bolnišnici zaradi alkohola obležijo moški, kar trikrat pogosteje kakor ženske. Najpogostejši vzrok za hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov so bile v 72,2 odstotka duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, navajajo na NIJZ, sledile so hospitalizacije zaradi alkoholne bolezni jeter s 23,4. A čeprav stopnja hospitalizacij z leti upada, to še ne pomeni, da je takšne problematike dejansko tudi manj.

Preberite še: Alkohol kot anestezija



Ženske občutljivejše za učinke alkohola

»Ko govorimo o mejah relativno manj tveganega pitja alkohola pri odraslih zdravih osebah, to ne pomeni, da tako pitje alkohola priporočamo, temveč s tem mislimo predvsem način pitja in količine alkohola, ki predstavljajo manjšo verjetnost, da se bo pojavila škoda za zdravje pri večini zdravih odraslih ljudi,« je povedala prim. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med. z NIJZ.  »Relativno manj tvegano pitje alkohola je opredeljeno glede na spol, starost, zdravstveno stanje posameznika, na količino zaužitega alkohola na dan in na teden ter na pivsko priložnost. Pri tem je potrebno, da med tednom vsaj dan do dva alkohola sploh ne zaužijemo. Meje manj tveganega pitja temeljijo na opredelitvi enote alkohola in so za moške in ženske različne. Ženske so zaradi svojih genetskih in telesnih značilnosti bolj občutljive na učinke in posledice alkohola, v povprečju so manjše kot moški, imajo v primerjavi z moškimi manjša jetra, manj mišične mase, manj vode v organizmu ter manj encima, ki razgrajuje alkohol. Tako je ob zaužitju enakih količin alkohola koncentracija alkohola v krvi žensk višja kot v primerjavi z moškimi. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starejših osebah, saj so tudi zaradi svoje presnove občutljivejše za alkohol, pogosto pa prejemajo tudi zdravila ali imajo druge zdravstvene težave.« 

Preberite še: Alkohol imamo čedalje rajši



Pri NIJZ dodatno previdnost priporočajo osebam, ki uživajo zdravila z učinkovanjem na centralni živčni sistem. Nekatera zdravila namreč delujejo tako, da okrepijo delovanje alkohola in obrnjeno, v nekaterih primerih pa lahko nastajajo strupene snovi. V času bolezni in zdravljenja se je torej najvarneje povsem ogniti alkoholu, tako tudi pri nekaterih kroničnih boleznih, sindromu odvisnosti, še zlasti pa naj nanj pozabijo nosečnice, doječe matere, otroci in mladostniki.

Tudi mešanice so alkoholna pijača!

Velika past so lahko tudi mešane gazirane alkoholne pijače, ki jih pogosto zmotno ne označujemo kot tvegane, opozarja prim. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., z NIJZ: »V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da med alkoholne pijače uvrščamo zgolj pivo, vino in žgane pijače. Alkoholna pijača je v Sloveniji zakonsko definirana v drugem členu Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), kjer je jasno opredeljeno, da je alkoholna pijača vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Tako so alkoholne pijače poleg splošno najbolj poznanih piva, vina in žganih pijač tudi mešane gazirane alkoholne pijače ter mešanice piva in limonade.« 

Ovreči pa gre tudi nekatere mite, povezane s škodljivo rabo alkohola, še poudarja:  »Med njimi je tudi trditev, da je najhuje, kar se lahko zgodi pri popivanju, da človek omedli, kar seveda ne drži. Dejstvo je, da alkohol deluje kot strup in zaradi zastrupitve z alkoholom lahko tudi umremo. Poleg tega alkohol povzroča tudi posredno smrt, npr. vožnja pod vplivom alkohola, padci, samomori. Prav tako ne drži trditev, da če nekdo omedli zaradi alkohola, ga lahko pustimo, saj se bo samo naspal. Do izgube zavesti zaradi alkohola pride, ker naše telo ni sposobno razgraditi take količine alkohola, kot smo jo popili. Alkohol upočasni delovanje centralnega živčnega sistema, upočasni srčni utrip in dihanje, zniža krvni. Vse to vpliva na možgane, da izgubimo zavest in takrat smo v zelo veliki nevarnosti, da tudi umremo. Še posebej je to nevarno pri otrocih in mladostnikih.«

Preberite še: Resnično preveč



In ker se Slovenci zelo trmasto držimo pravila, da je treba z alkoholom nazdravljati ob vsakem prazniku, je treba zgornja opozorila vzeti še toliko resneje. Sicer pa, ne pozabimo, prazniki ne bodo nič manj slavnostni, če jih bomo preživeli brez alkohola. Poskusite in bodite zgled najmlajšim.