Nagrada kresnik Borutu Kraševcu z drznim romanom Agni

Svojo odločitev, da laskavi naziv najboljši roman z letnico izida 2020 in najvišjo denarno nagrado doslej, kar 7000 evrov, dodelili Borutu Kraševcu, avtorju romana Agni, je petčlanska žirija pospremila z besedami: »Roman Agni Boruta Kraševca preizkuša naše ustaljene predstave o romanu, saj gre za hibridno besedilo, ki spaja elemente idilično-podeželskega, živalskega, ljubezenskega romana, srhljivke in parabole. Obenem pa preizkuša naše predstave o svetu in življenju, saj zoperstavlja različne perspektive: svet narave in živali ter človeški svet, mestno in podeželsko okolje, pogled odraslih in otrok, patriarhalne družbene vzorce z modernimi, primarno živalsko spolnost s civilizacijo, eros s tanatosom. Agni je drzen roman tudi po kompozicijski zasnovi, saj zgodbo podaja skozi različne pripovedovalce, ki imajo tudi različne vrednostne sodbe, odrasli so prežeti s spolnostjo, pa tudi z ljubosumjem, zavistjo in voljo do uveljavljanja svoje moči, otroci se nedolžno in skozi igro soočajo s svetom, živalska pripoved v dogajanje vnaša temeljne instinkte, ki jih ljudje potlačijo, strah pred smrtjo se tam spaja s prvinsko slo po preživetju, brez vrednostne sodbe pa kot kak sveti duh dogajanje motri kamera, ki tudi v temi zazna infrardeče žarke. Glavna odlika romana je, da meje med vsemi temi svetovi niso zabrisane. Perspektivična razgibanost avtorju omogoča, da izredno sočno in brez predsodkov opisuje spolnost kot gonilno vitalistično silo, obenem pa podeželski svet naveže na mitološko in literarno izročilo. Literarni poznavalci v romanu odkrivajo reference na ruski novi formalizem in francoski novi roman, privrženci duhovnosti pa vedo, da je Agni hinduistično božanstvo ognja, ki simbolizira spoj telesnega in kozmične zavesti. Kljub temu, da zgodba bralca sama potegne, je Agni večplasten roman, ki zahteva zavzeto in podrobno branje.« 

Zmagovalca je izbrala ptečlanska žirija, ki ji je predsedovala novinarka Delove zunanjepolitične redakcije in prevajalka mag. Mimi Podkrižnik Tukarić, v njej pa so sodelovali še publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, samostojni literarni kritik in prevajalec dr. Igor Divjak ter asist. dr. Anja Mrak in asist. dr. Igor Žunkovič, oba z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Tudi letošnja prireditev je že tradicionalno potekala na Rožniku, neposredni prenos pa je potekal na Delovi spletni strani, kjer si lahko še vedno ogledate posnetek prireditve. Program se je začel ob 20. uri. Andrej Predin, urednik kulture v uredništvu Dela, je spregovoril o poslanstvu in razvoju kresnika, dotaknil se je projekta Mlado pero, ki predstavlja mlade avtorje in literarne kritike. Gostiteljica večera je bila Vesna Milek, pogovore s finalisti pa so s prebranimi odlomki iz njihovih romanov povezovali slovenski igralci. Glasbeno so dogajanje popestrile Ljudske pevke KUD Markovski zvon, Zvezdana Novaković in plesalka Urška Centa ter skupina Noreia z gostoma Janijem Kovačičem in Lauro Krajnc. Namesto kresa je tudi tokrat gorel simbolični ogenj, ki je kljub temu pričaral čarobno razpoloženje. 

31. izbor za kresnika 

Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je bila izbrana deseterica nominirancev, mesec dni pozneje pet finalistov. Poleg romana Agni Boruta Kraševca so se za prestižni naziv potegovali še Škrbine Gašperja Kralja, Kurji pastir Ferija Lainščka, Pripovedovalec Mirane Likar in Na drugem koncu sveta Vincenca Gotthardta. 

Lani je nagrado kresnik za roman Ivana pred morjem prejela Veronika Simoniti, za prvenec Belo se pere na devetdeset je predlani prejela Bronja Žakelj, leto poprej za In ljubezen tudi Drago Jančar, 2017 za Figo Goran Vojnović (tudi 2009 in 2013), 2016 za Otroštvo Miha Mazzini, 2015 pa je slavil Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo prejeli tudi Davorin Lenko (2014), Drago Jančar (1999, 2001 in 2011), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainšček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš.