Po njihovem ne bodo novo razkriti dokumenti, ki so jih včeraj razgrnili Ameriški nacionalni arhivi, razodeli prav ničesar novega, morda bodo le nekoliko podrobneje osvetlili že znano dogajanje. 



Da je zanimanje za dokumente v ZDA veliko, ni dvoma. Datum 22. november 1963 je usidran v zavesti vsakega Američana – starejši še vedno vedo, kje so preživeli usodni dan in kje so bili, ko so izvedeli za tragično novico, o dogajanju tistega dne pa so vestno podučili mlajše generacije, ki atentat na Kennedyja uvrščajo med najpomembnejše zgodovinske dogodke. In sami povezujejo koščke sestavljanke, ki naj bi bila po uradni zgodovini že povezana v celoto, po mnenju dvomljivcev pa še vedno manjkajo ključni delci.   



Kljub temu Bela hiša ni dala zelene luči za objavo nekaterih dokumentov, ki tako še naprej nosijo oznako zaupno, zato se obetajo javne polemike, zakaj je predsednik vendarle v tem pogledu ugodil varnostnim in obveščevalnim službam, ki so ob Trumpovem naznanilu, da bo z javnostjo podelil vse, kar je bilo več desetletij tajno, skočile na noge. Izborili so si možnost, da v prihodnjih šestih mesecih še enkrat temeljito pregledajo dragocene strani in se potem razjasnijo, ali je nujno, da te še naprej ostanejo zapečatene. Predsednik pa se potem odloči, ali bi objava dokumentov lahko škodovala agencijam in službam, kot sta Cia in FBI, ter mednarodnim odnosom, nacionalni obrambi ali zakonodaji, in kolikšno težo ima tudi interes javnosti.



Odločitev, da se dokumenti o atentatu objavijo, je sprejel že kongres leta 1992: takrat so izglasovali, da bodo v 25 letih objavili celoten arhiv o atentatu, ki zajema več kot pet milijonov strani. Ta rok se je iztekel včeraj, zato je spletna stran arhiva objavila večino gradiva. In kot kaže, objavljeni dokumenti ne prikazujejo drugačne resnice kakor te, da je 22. novembra 1963 v Dallasu karizmatični JFK umrl pod streli Leeja Harveyja Oswalda, ki je deloval sam. Razkrivajo pa, da je FBI posvaril dallaško policijo glede grožnje za umor Oswalda in da je treba aretiranca zadostno varovati, a so bila ta opozorila zanemarjena. Spomnimo, med premeščanjem iz enega zapora v drugega ga je ustrelil Jack Ruby, lastnik nočnega kluba. Gradivo še razodeva tudi odziv Sovjetske zveze na atentat: razpravljali so o možnosti, da je umor organizirala ameriška desnica ali pa podpredsednik Lyndon Johnson, bali pa so se tudi izbruha vojne, saj da so ZDA ostale brez vodje. In še, Cijini dokumenti razkrivajo – da se je kubanski veleposlanik v ZDA razveselil Kennedyjeve smrti.